Zdravilni bezeg: kje, kako in zakaj ga nabrati?

Magazin 22. Maj 202210:00 > 19:34 0 komentarjev
bezeg
PROFIMEDIA

Beli bezgovi cvetovi s svojim vonjem že oznanjajo, da je poletje pred vrati. O tem, kako ga nabrati in kje vse je uporaben, je za N1 spregovorila doktorica biokemije, poznavalka in raziskovalka lokalnih jedilnih ter zdravilnih rastlin dr. Katja Rebolj.

Sezona bezga je tukaj: ta s svojimi značilnimi belimi cvetovi in še značilnejšim močnim vonjem kar vabi k nabiranju. Njegova uporabnost je izjemno široka; uporablja se lahko v kulinariki, napitkih, dišavah, kozmetičnih izdelkih.

Ima pa bezeg tudi veliko zdravilnih učinkov, zaradi česar se ga že leta uporablja v tradicionalni medicini med različnimi kulturami po vsem svetu.

Sezona je letos dobra, pravi doktorica biokemije in poznavalka lokalnih rastlin dr. Katja Rebolj, vrhunec sezone pa izkušamo prav sedaj. Zdaj je v osrednji Sloveniji idealen čas za nabiranje, cvetovi se bodo na grmu obdržali vse do sredine junija. Na Primorskem pa je višek cvetenja žal že mimo.

Če nimamo svojega, nabirajmo kakovostnega

Ko laično govorimo o bezgu, v resnici mislimo na črni bezeg, saj je ta med bezgi edini užiten. Včasih je tradicionalno rasel pri vsaki kmetiji, saj je veljal kot tisti, ki odganja zle duhove.

Germani so menili, da v bezgovem grmu prebiva varuhinja Holda. Grme so sadili pred hišami in skednji ter upali, da bo Holda odgnala čarovnice in zlobne čarovnike. Na Švedskem naj bi se ti prikazal vilinski kralj s spremstvom, če opolnoči poleti sediš pod bezgom. Naše babice pa so govorile, da naj bi se, ko greš mimo bezga, priklonil temu zdravilnemu grmu.

Danes bezga ni več toliko ob hišah, ga pa pogosto najdemo na obronkih gozdov, na mejicah, na pašnikih ali ob vodi. Divje rastočega bezga je v naravi dovolj, da ga lahko mirne volje naberemo. V mestih pa vedno držimo pravila, da izbiramo kakovostna rastišča: ne nabiramo bezga, ki raste ob cesti ali ob kakšni koruzni njivi – te so namreč škropljene, škropivo pa se tako znajde tudi na sosednjem bezgu.

Bezeg se zaradi zdravilnih učinkov nabira že od nekdaj

Bezeg ima bogato vsebnost antioksidantov in vitamina C. Deluje protivnetno in antiseptično.

Bezgovi cvetovi spodbujajo potenje, zato se uporabljajo pri prehladnih obolenjih, pa tudi pri boleznih pljuč, kot so kašelj, astma in bronhitis; čaj iz bezgovih cvetov je blagodejen tudi pri revmatičnih obolenjih. Pri prehladu in gripi pomagajo tudi bezgove jagode. Zanje je bilo v kliničnih poskusih dokazano, da so dejansko učinkovite, pravi Rebolj: “Zares so zdravilo iz narave”. Za pozitiven učinek bezga ni treba vključiti v velikih količinah, dodaja.

Vsi deli bezga pa poleg zdravilnih učinkovin vsebujejo tudi različne človeku strupene spojine, na primer cianogene spojine in nekaj alkaloidov. Zato ljudje po uživanju surovih bezgovih jagod pogosto občutijo slabost ali izkusijo prebavne motnje. Toda Rebolj pomirja, da s prekuhavanjem večina od strupenih snovi v bezgu razpade in takrat ni več škodljiv. Je pa uživanje bezga odsvetovano za nosečnice.

Uporabni niso le cvetovi

Tipični beli cvetovi niso edini, ki so primerni za uporabo in uživanje. Dejansko je mogoče uporabiti čisto vse dele bezgovega grma: liste, srednji zeleni del lubja, cvetne popke, cvetove in plodove.

Liste se da uporabiti denimo v čaju, ki lahko pomaga pri nespečnosti, medtem ko čaj iz lubja pomaga pri zaprtju. Cvetne popke pa vložimo v kis in tako dobimo aromatičen bezgov kis. Rebolj priporoča vlaganje v jabolčni kis, a pravi, da je mogoče uporabiti katerega koli.

bezeg
PROFIMEDIA

Cvetovi imajo najbolj vsestransko rabo. Del jih je mogoče posušiti in iz njih napraviti čaj. Najbolj klasičen način uporabe je bezgov sirup, ki ga lahko pripravimo tudi z medom, in pa osvežilna bezgova pijača šabesa.

Recept za bezgov sirup:

30 bezgovih cvetov
3 kg sladkorja
3 limone
3 l vode
3 citronske kisline
Priprava:

Vodo zavrete, vanjo stresete sladkor in mešate tako dolgo, da se sladkor stopi.
Nato v nekoliko ohlajeno sladko vodo dodate bezgove cvetove, limono, ki jo narežete na rezine, ter citronsko kislino. Pripravek pustite pokrit stati 48 ur, nato precedite in prelijete v steklenice.

Bezgovi cvetovi so primerni tudi za večinoma sladke, toda tudi slane jedi. Iz cvetov lahko pripravimo sladoled, panakoto in jih uporabimo kot začimbo v omakah, pri čemer so najbolj pogoste medene omake z bezgom. Tipična je tudi uporaba v palačinkovem testu in pitah. Iz jagod, ki sicer zorijo pozno poleti oziroma zgodaj jeseni, lahko pripravimo sirupe, kompote, sokove in marmelade.

Dr. Katja Rebolj je doktorica biokemije, ki svoje znanje uporablja za raziskovanje lokalnih jedilnih ter zdravilnih rastlin. Po doktoratu je bila zaposlena na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in Inštitutu Jožef Stefan.

katja rebolj, bezeg
Sonja Ravbar

Trenutno izvaja delavnice, mentorira in piše o rastlinah, jeseni bo izdala drugo knjigo. Ob tem se ukvarja tudi z dobavo lokalnih rastlin najboljšim restavracijam v Sloveniji, sodelavci med drugim sodelujejo tudi s chefom Binetom Volčičem. Kot nabiralka in njegova mentorica je dr. Katja Rebolj nastopila tudi na Netflix-u v oddaji “Restavracije na robu”.

Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!