Policisti so nedavno prijeli štiri goljufe, ki so deset dni pred aretacijo zlorabljali plačilne kartice. Kako pogoste so spletne goljufije pri nas? Kako delujejo nepridipravi? Kdo so žrtve in kako se zaščititi? Podrobnosti sta predstavila David Gracer iz Generalne policijske uprave in Milenko Simkić s Policijske uprave Maribor.
Po prijavi ene od slovenskih bank, ki je zaznala izrazit porast zlorab plačilnih kartic, so mariborski policisti prijeli štiri goljufe. Podrobnosti sta na novinarski konferenci predstavila višji kriminalistični inšpektor specialist iz Sektorja za gospodarsko kriminaliteto na Generalni policijski upravi David Gracer in višji kriminalistični inšpektor specialist z Oddelka za gospodarsko kriminaliteto na Policijski upravi Maribor Milenko Simkić.
Porast zlorab plačilnih kartic je nedavno zaznala SKB Maribor, ki je to prijavila policiji. Oškodovanci so na telefon prejeli sporočilo s povezavo na lažno spletno stran, je opisal Milenko Simkić. Potem ko so oškodovanci kliknili na povezavo, so lažni spletni strani posredovali svoje osebne podatke. Na ta način so goljufom omogočili, da so jih okradli.
Goljufijo so preiskali policisti, preiskava pa jih je pripeljala do štirih državljanov Romunije, ki so v desetih dneh pred aretacijo delovali na območju Ljubljane in Maribora. Policisti so storilce prijeli 10. avgusta na območju Policijske uprave Maribor.
Osumljenci so si na ta način pridobili najmanj 18.000 evrov premoženjske koristi, 10.500 evrov so kriminalisti že zasegli. Kazenska ovadba je bila podana za sedem žrtev, a preiskava še poteka, število oškodovancev pa bi lahko naraslo. Preiskovalna sodnica je za osumljene Romune odredila pripor.
V preteklosti so storilci govorili angleško, zdaj govorijo polomljeno slovenščino
Policija v zadnjem obdobju zaznava velik porast prijav spletnih goljufij, je poudaril Gracer. “Letos smo prijeli več kot 800 prijav, skupno pa materialna škoda znaša več kot 14 milijonov evrov,” je naraščanje goljufij ponazoril Gracer. Med najpogostejšimi so romantične goljufije in vdori v elektronsko pošto.
Po poplavah, ki so v začetku avgusta prizadele Slovenijo, pa narašča tudi število primerov, ko kupci ne dobijo naročenih in že plačanih artiklov. Podobne goljufije so policisti zaznali tudi med epidemijo, ko je vladalo pomanjkanje mask, kar so izkoristili nepridipravi. V trenutnih razmerah David Gracer svetuje tudi pazljivost pri donacijah. Na policiji odsvetujejo nakazovanje denarja fizičnim osebam in v tujino.
V zadnjih dveh mesecih še posebej izstopajo goljufije z lažnimi obvestili o dobičku pri investiciji v kriptovalute. Nepridipravi to goljufijo izvedejo tako, da kličejo oškodovance, običajno se predstavijo kot predstavniki družbe Blockchain in jim povedo, da jih na virtualni denarnici čaka okoli 10.000 evrov. Nato od oškodovancev zahtevajo, naj si namestijo opremo za oddaljen dostop, kot je AnyDesk. Oškodovance prepričajo tudi s tem, da jim v nekem trenutku dejansko nakažejo nekaj denarja, a na koncu ostanejo brez vsega.
“V preteklosti so goljufi govorili v angleščini, tokrat govorijo v polomljeni slovenščini. Očitno so prepričljivi. Letos so prepričali okoli 200 Slovencev, ki so skupaj izgubili več kot pet milijonov evrov,” je opisal Gracer.
Prebivalcem svetuje, naj se ne oglašajo na tuje telefonske številke. Če jim klicatelj ponuja dobiček iz kriptovalut, naj klic prekinejo in številko blokirajo. Na računalnik naj si ne nameščajo nobene programske opreme. “To je podobno, kot če bi nekoga spustili v stanovanje in mu dali še ključ sefa,” je rekel. Na žrtve apelira, naj to čim prej prijavijo policiji in svoji banki.
Običajno so spletni goljufi dobro organizirani. “Gre za organizirane kriminalne združbe, ki običajno delujejo iz klicnih centrov. Ti so v tujini, verjetno v Ukrajini ali Rusiji,” je pojasnil Gracer. Pri preiskavah sodelujejo z Europolom in Interpolom, večinoma se spletne goljufije preiskujejo v sodelovanju s tujino.
Lahko dobijo oškodovanci ukraden denar nazaj?
V primeru, kot ga je obravnaval tudi SKB Maribor, pa gre za zlorabe plačilnih kartic. Goljufi v teh primerih oškodovancem pošiljajo SMS- sporočila ali elektronsko pošto s povezavo na lažno spletno stran, kamor morajo oškodovanci vnesti osebne podatke. Med njimi so ime in priimek, telefonska ter davčna številka, podatki o plačilni kartici ali podatki za dostop do spletne banke. To goljufom omogoča, da opravijo ali spletne nakupe ali nakupe v trgovini, lahko pa tudi dvignejo denar na bankomatu.
“Če dobite takšno sporočilo, ne klikajte na povezavo. Na spletno stran ne vnašajte podatkov. Banke namreč podatkov o svojih komitentih nikoli ne zbirajo na način, da bi poslale sporočilo in bi bilo treba klikniti na povezavo,” je svetoval Gracer.
Oškodovanci policijo pogosto vprašajo, ali lahko dobijo ukradeni denar nazaj. “Ja, policija dela tudi v tej smeri,” je odgovoril višji kriminalistični inšpektor. “Poleg tega, da poskušamo identificirati storilce, delamo tudi na zavarovanju sredstev. Precej je odvisno od tega, kdaj oškodovanci dejanje prijavijo. Če prijavijo v nekaj dneh, smo lahko uspešni. Dobro sodelujemo z uradom za preprečevanje pranja denarja, ki lahko za tri delovne dni blokira bančne račune,” je pojasnil. Če gre za tuje bančne račune, pa sodelujejo tudi s tujimi organi. Goljufiva sporočila ali oškodovanje pa je mogoče prijaviti tudi SI-CERT.
Policisti so letos obravnavali več kot 1.000 primerov zlorab plačilnih kartic, pri čemer je nastalo za 1,2 milijona evrov premoženjske škode, je povedal Gracer.
Kdo nasede spletnim goljufom?
Število prijav spletnih goljufij narašča. “Žrtve običajno niso mladoletne,” je pojasnil Gracer. “Oškodovanja s kriptovalutami bi morda lahko pripisali nekoliko starejšim. V preteklosti so spletni goljufi večinoma govorili v angleščini, starejši jih morda niso razumeli in niso bili oškodovani. Zdaj ko govorijo slovensko oziroma se jih da razumeti, je teh zlorab več. Skoraj vsak dan dobimo kakšno prijavo, kjer škoda presega več tisoč evrov.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje