Najpogostejši plen pri večini vlomov sta gotovina in nakit, kažejo podatki policije. Med žrtvami so različne generacije, starejši pa imajo običajno doma več nakita, ob tem pa ga pred tatovi slabše skrijejo. Kako se lahko zaščitite pred vlomilci, ko vas ni doma?
V zadnjih dneh policija znova poroča o številnih vlomih. V seriji vlomov na območju Ljubljane je bila pogosta tudi kraja nakita, vrednega več tisoč evrov. Ker po podatkih policije tudi sicer število vlomov iz leta v leto narašča, smo se na Policijsko upravo (PU) Ljubljana obrnili za pojasnila.
Kot je za N1 pojasnila Aleksandra Golec s PU Ljubljana, gre pri navedbah v policijskih poročilih, tudi pri krajah gotovine in nakita, vedno za zneske skupne škode, ki jo je povzročil vlomilec. To pomeni, da zneski vključujejo škodo, ki je bila povzročena pri vstopanju v notranjost objekta.
“O natančnih zneskih, koliko nakita je odtujenega, je zato težko govoriti. Tudi višino škode ovrednoti oškodovanec sam, saj policija ne ve, kakšen in koliko nakita je imel doma,” pove Golec in doda, da lahko oškodovanec vrednost določenega nakita oceni kot višjo tudi zaradi sentimentalne vrednosti.
Najpogostejši plen gotovina in nakit
Je pa pri veliki večini vlomov najpogostejši plen ravno gotovina in nakit, doda Golec in poudari, da kakšnega posebnega načina iskanja nakita, recimo z detektorji, vlomilci ne uporabijo. “Po navadi preiščejo najbolj običajna mesta, odvisno pa je tudi, koliko časa imajo,” pove Golec ter doda, da imajo tisti bolj previdni nakit spravljen na različnih mestih v hiši.
“V teh primerih običajno ne odtujijo vsega, kar kaže tudi na to, da kakšnih posebnih naprav za odkrivanje ne uporabljajo.”
Med oškodovanci so po njenih besedah različne generacije, pravi, da vlomilci praviloma ne izbirajo. Statističnih podatkov o tem, ali vlomilci večje količine nakita vendarle pogosteje najdejo pri starejših, policija nima. “Imajo pa verjetno starejši doma res večje količine nakita, ki so ga pridobili čez leta. Morda tudi niso tako iznajdljivi, da bi ga hranili na varnejših mestih ali sefih. Tudi gotovine imajo verjetno starejši, v nasprotju z mlajšimi, še vedno radi nekaj tudi doma,” ugiba Golec.
Preventiva pred vlomilci, ko se odpravljamo na dopust
Naši domovi so za vlomilce privlačni predvsem, ko se odpravimo na daljši oddih. Da bi ta minil čim bolj mirno, policija svetuje, da še pred odhodom od doma poskrbimo za nekaj osnovnih zaščitnih ukrepov, s čimer precej zmanjšamo priložnosti za kazniva dejanja. Objavljamo nekaj koristnih nasvetov in priporočil, saj lahko za varnost svojega premoženja največ naredite sami.
Za vlomilce so vabljive predvsem stavbe, v katerih ni nikogar in tiste, ki so očitno brez varovanja. Posebno vabljiva za vlomilce so tudi odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zaboji ali pa lestev, ki omogoča dostop do sicer nedosegljivih oken), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje.
Kaj storiti pred daljšo odsotnostjo?
- Zaklenite vrata in zaprite okna.
- Ne pozabite zapreti plina in vode ter izklopiti elektrike, predvsem na aparatih (da vam zaradi puščanja vode ali požara ne bo treba predčasno prekiniti dopusta).
- Vklopite alarmno napravo.
- Ključev ne puščajte na skritih mestih, kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože.
- Ne puščajte doma dragocenosti in denarja (med dopustom raje najemite sef).
- Ne puščajte sporočil o svoji odsotnosti (na telefonskem odzivniku, listkih, spletnih omrežjih).
- Poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik in dviguje rolete, vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči, odpovejte dostavo časopisov).
- Doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite dokumente in ključe, tudi rezervne.
- Orodja ali drugih priročnih sredstev ne puščajte v okolici hiše.
- Vrednejše predmete umaknite z vidnih mest.
- Sosedom povejte, kje ste dosegljivi.
- Preglejte zavarovalne police in preverite, kako je s kritjem škode pri vlomu.
- Zapišite si serijske številke vrednejših predmetov ali jih celo fotografirajte, po možnosti tudi označite (umetniške slike, nakit, tehnični predmeti idr.).
Če ostanete doma (zlasti starejši in otroci), pa zaklepajte vrata, neznancem jih ne odpirajte, vedno imejte zataknjeno varnostno verižico in uporabljajte domofone, videodomofone ter kukala na vhodih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!