Menu Item
Na dan rekordnega skoka cen bencina in dizla se marsikdo sprašuje, ali je vlada, ki je pred volitvami cene bencina in dizla krotila z regulacijo, zdaj velik skok cen dopustila kot odgovor na volilni izid. Preverili smo, ali to drži, oziroma, koliko podlage je v vladni utemeljitvi, zakaj cen bencina in dizla od polnoči dalje ne regulira več.
Še v soboto so bile cene dizla in bencina na črpalkah okoli evra in pol, po novem pa liter dizla stane med 1,816 in 1,824 evra, liter 95-oktanskega bencina pa med 1,617 in 1,619 evra. To so v Sloveniji rekordno visoke cene dizla in bencina. Na avtocestnih črpalkah so cene še nekoliko višje.
Podražitev je posledica vladne odločitve, da ne podaljša uredbe, s katero je od sredine marca omejevala cene pogonskih goriv. Zadnje dni so zaradi tega naftni trgovci beležili povečano povpraševanje, marsikje je celo zmanjkalo dizelskega goriva.
Pristojno ministrstvo za gospodarstvo je v petek sporočilo, da regulacije cen ne bodo podaljšali, ker “so se razmere na trgu naftnih derivatov stabilizirale” in ker “v Sloveniji trenutno ne zaznavamo motenj in nestabilnosti pri dobavi pogonskih goriv”. Dodali so tudi, da bodo po deregulaciji naše cene okrog povprečja v EU.
A nadaljevanje vojne v Ukrajini, ki je glavni razlog za turbulence na svetovnih naftnih trgih in posledično vztrajanje visokih cen, sprožata vprašanje, ali je vladna odločitev, da cen ne bo več krotila, upravičena.
Da vladne odločitve ne razume, je včeraj denimo dejal šef sekcije prevoznikov pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS) Peter Pišek, ki pravi, da se bo zdaj podražilo takorekoč vse in da bi rad verjel, da razlogi, ki jih je nanizala vlada, držijo. “Če veste, da je hujše, kot je bilo prejšnji mesec, potem se razmere niso stabilizirale. Rad pa bi verjel, zato bom počakal še kakšen mesec ali dva,” je med drugim povedal za N1.
Časovno je sovpadlo tako, da je vlada z regulacijo cene bencina in dizla krotila v tednih pred volitvami, v tednu po volitvah, na katerih je zmagala stranka Roberta Goloba, pa regulacije ni podaljšala. Zato se marsikdo sprašuje, ali je bila regulacija predvsem predvolilna odločitev, deregulacija zdaj pa povolilno vznemirjanje. A obstaja tudi razlaga, da trgovci dlje, kot so, nižjih cen goriv ne bi zdržali. Da so bile regulirane in nizke cene nerealne, so za TVS dejali denimo v Petrolu.
Za razliko od drugih držav, ki nižajo trošarine ali omejujejo marže, je pri nas vlada namreč uvedla zamrznitev cen, kar pomeni, da so ‘strošek’ nižjih cen nosili naftni trgovci. Ti so namreč ob visokih nabavnih cenah zelo verjetno delali minus. Tega uradno sicer niso nikoli razkrili, ker je metodologija določanja cen goriv poslovna skrivnost.
Tudi podražitev elektrike in plina?
Ob tem, ko je vlada odpravila regulacijo cen pogonskih goriv, je do konca julija podaljšala veljavnost znižanih trošarin na energente, ob pogonskih gorivih še na elektriko, kurilno olje in zemeljski plin za ogrevanje.
Nižje trošarine bodo tako vsaj nekoliko nižale račune za elektriko, ki se bodo s tistimi za maj vrnili vsaj na raven, preden je država z zakonom za februar, marec in april začasno zamrznila obračunavanje omrežnine in prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.
Že z majem medtem kar nekaj ponudnikov za gospodinjstva draži tudi plin. Cene plina na trgu so sicer trenutno nižje od rekordov s konca 2021, a še vedno vztrajajo na ravneh, ki so bile v tem času lani nepredstavljive. (STA)
Drugo vprašanje pa je, ali so se razmere na nabavnih trgih res stabilizirale? Za odgovor na to vprašanje je najpomembnejši podatek o gibanju cene nafte brent, ki je osnova za izračun veleprodajnih in posledično tudi maloprodajnih cen naftnih derivatov.
Cena nafte brent se je v prvem tednu marca prvič po letu 2008 približala ceni 140 dolarjev za sodček. Kako hiter je bil ta dvig, kaže podatek, da je bila še v začetku leta pod 80 dolarjev za sodček. Prve podražitve in napovedi novih so tudi pri nas marsikoga prepričale, da si je povečal zalogo nafte, zato so na črpalkah v začetku marca opažali večje povpraševanje.
A trgovci so takrat zagotavljali, da imajo na zalogi dovolj goriva in da dobave tečejo nemoteno. Vlada je nato sredi marca posegla: sprejela je uredbo (to, ki je zdaj ni podaljšala), s katero je ceno bencina omejila na 1,5 evra, ceno dizla pa na 1,54 evra za liter.
Od začetka marca do zdaj so se cene resda nekoliko znižale. Tudi zato, ker so druge proizvajalke nafte, denimo ZDA, sprostile rezerve. Še vedno pa cene nafte na svetovnih trgov ostajajo nad sto dolarjev za sodček in so precej nestanovitne. Spodnji graf (vir: marketwatch.com) gibanja cene nafte brent kaže, da so nihanja še vedno precej večja kot so bila do marca.
Prav tako glavni dejavnik, ki povzroča nihanja, ni odpravljen: vojna v Ukrajini namreč še traja. Poleg tega bi lahko članice EU v kratkem potrdile postopni embargo na rusko nafto, ki ga po novem podpira tudi Nemčija. Uvedli naj bi ga do konca tega leta. Rusija je pomembna izvoznica nafte, zagotavlja 12 odstotkov svetovne proizvodnje, EU pa je do zdaj od nje dobivala četrtino letnih količin nafte, zato bi ta odločitev verjetno povzročila vsaj začasen pritisk na cene.
Se je pa v zadnjem času obrnilo mnenje nekaterih analitikov o tem, kaj bo s cenami nafte v prihodnje. Ameriški Fortune je ta teden poročal, da analitiki, ki so takoj po izbruhu vojne napovedovali, da bi cena nafte lahko poskočila čez 200 dolarjev na sodček, zdaj menijo, da bo cena nafte še letos padla zaradi zmanjšanja povpraševanja. Do zmanjšanja naj bi prišlo zaradi neposrednega vpliva visokih cen goriv in posrednega učinka šibkejše rasti BDP od previdene.
Gospodarski obeti se namreč poslabšujejo zaradi vojne, zaprtja javnega življenja v Šanghaju in tudi grožnje novega vala koronavirusa v jeseni. Manjše povpraševanje bi prineslo padec cen.
Kljub nekaterim znamenjem da bodo cene padle, države še ne umikajo ukrepov, s katerimi državljanom lajšajo učinke visokih cen goriv. Pri tem poudarimo, da je Slovenija poleg Madžarske najbolj znižala cene. V ostalih državah je kljub regulaciji cena dizla okoli 1,8 evra za liter.
Kaj torej delajo vlade v naši bližini?
Hrvaška: vlada Andreja Plenkovića je v začetku marca omejila marže naftnih trgovcev ter zamrznila trošarine na goriva za tri mesece, torej do začetka junija. Pri tem je navedla, da bo po potrebi že pred potekom sprejela dodatne ukrepe, a jih do zdaj ni.
Srbija: politika Aleksandra Vučića je 10. marca omejila cene, ta teden pa omejitev podaljšala do konca maja, le da je nekoliko zvišala (regulirano) ceno dizla in bencina.
Madžarska: vlada Viktorja Orbana je decembra lani omejila veleprodajne cene goriv na 1,3 evra za liter. Ukrep je najprej veljal za tri mesece, nato še tri, ta teden so ga spet podaljšali do začetka julija. Maloprodajna cena dizla je trenutno po podatkih Evropske komisije 1,424 evra za liter.
Italija: ta ima že tradicionalno precej visoke cene goriv, v začetku marca so presegle celo dva evra. Po tem, ko je slovenska vlada uvedla regulacijo, so Italijani množično točili gorivo na naših obmejnih črpalkah, dokler ni tudi njihova vlada 22. marca znižala trošarine za 30 centov. Ukrep poteče v torek, a je ministrica Daniele Franco pred dnevi napovedala podaljšanje do junija.
Avstrija: visoke marčevske cene so tudi v Avstriji sprožile razpravo o možnem subvencioniranju oziroma znižanju davkov na goriva, a po dostopnih informacijah vlada ni sprejela nobenega tovrstnega ukrepa. Je pa te dni – tako kot dva tedna nazaj pri nas – država začela izplačevati energetske vavčerje v višini 150 oziroma 300 evrov. Združenje prevoznikov je sicer regulatorja že marca pozvalo k preiskavi trga pogonskih goriv, saj naj bi bili v Avstriji dvigi cen bolj izraziti kot drugje.
Nemčija: vlada do zdaj ni posegla, kancler Olaf Scholz pa je napovedal trimesečno znižanje davščin. Trošarino na dizel bodo zmanjšali za 14 centov, na bencin pa za 30 centov. Kdaj bo ukrep stopil v veljavo, ni jasno.
Francija: država je s prvim aprilom uvedla popust na ceno goriva v višini od 15 do 18 centov na liter. Ukrep velja do konca julija.
Cene na črpalkah po Evropi kljub temu, da je večina držav posegla, ostajajo visoke. Tehtano povprečje evrskega območja za dizelsko gorivo je bilo pred vojno pri okrog 1,6 evra, danes je okoli 1,9 evra, kažejo podatki Evropske komisije.
Tako drži podatek gospodarskega ministrstva, da se bodo cene na naših črpalkah po današnji deregulaciji gibale v okviru povprečja EU in evrskega območja. Ob tem pa je treba poudariti, da so bile naše maloprodajne cene do zdaj vrsto let ene najnižjih v EU in precej pod povprečjem.
Podatki kažejo, da na Švedskem, kjer je gorivo zdaj najdražje, dizel stane 2,4 evra, bencin dva evra za liter. V Nemčiji sta oba po malo več kot dva evra za liter, v Avstriji pa dizel 1,83 evra, bencin 1,72 evra. Najcenejša goriva so na Malti, kjer dizel stane 1,2 evra, bencin pa 1,34 evra za liter.
Cene v Sloveniji (na zgornjem grafu je še star podatek) pa so od opolnoči po novem višje kot v Italiji, na Hrvaškem in na Madžarskem ter malo nižje kot v Avstriji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje