Energetski sistemi v popolnem viharju in opozorila, da smo pred najhujšo zimo

Gospodarstvo 10. Sep 202210:045 komentarjev
Delite:
podražitev inflacija ogrevanje
Foto: Profimedia

Slovenski elektroenergetski sistem z obema stebroma, Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) in Gen energijo, je pred izjemno zahtevnim obdobjem. Jesensko-zimsko obdobje v energetiki v Evropi namreč prinaša največje izzive v desetletjih. V delovanje sistema in trga zaradi velikih tveganj zato posegajo tudi EU in članice.

V zadnjih mesecih se zdi, da se je evropski energetski sistem, tako elektroenergetski kot še bolj plinski, znašel v popolnem viharju.

Tega so povzročili tako ruski napad na Ukrajino oz. njegove posledice na energetskih trgih kot tudi drugi dejavniki, na primer zgodovinsko huda suša, ki najbolj vpliva na hidroelektrarne, ter tehnične težave v kar 32 od 56 jedrskih reaktorjih v Franciji, ki ravno zaradi obsežne proizvodnje elektrike iz jedrskih objektov velja za evropsko energetsko silo.

Še večja negotovost velja za letošnjo jesen in zimo, še posebej ob močno zmanjšanih ali celo prekinjenih dobavah ruskega plina v Evropo in posledično rekordno visokih borznih cenah plina in elektrike. Te dosegajo ravni, ki jih mnogi označujejo za nesmiselno visoke.

Severni tok
Foto : PROFIMEDIA

V prav nič boljšem položaju ni slovenski elektroenergetski sistem, ki ga je letos od domačih dejavnikov poleg močno zmanjšane proizvodnje v hidroelektrarnah zaradi izjemno nizkih vodostajev rek prizadel tudi obsežen stebrni udar v Premogovniku Velenje. Ta je vplival na izkop lignita kot še vedno enega od treh bistvenih domačih virov.

Vse to je po podatkih ministrstva za infrastrukturo povzročilo, da je domača proizvodnja elektrike v prvem polletju pokrila le 74,4 odstotka porabe, pokritost porabe z domačo proizvodnjo pa je bila najnižja v 10 letih. Domača proizvodnja je tako medletno upadla za 14 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2021, prevzem električne energije iz tujine pa je bil za 17 odstotkov večji kot v prvem polletju 2021.

Uvozna odvisnost od elektrike iz sosednjih držav se je do konca julija po podatkih Borzena v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 78 odstotkov.

elektrika
Foto : PROFIMEDIA

Slovenski proizvajalci so morali tako ob vse višjih cenah elektrike veliko te kupovati na trgu, prav tako je morala za izpad hidroenergije z okrepljenim delovanjem med drugim kompenzirati Termoelektrarna Šoštanj (Teš), kjer proizvodno ceno bremenijo nakupi emisijskih kuponov, zaradi povečanih potreb in posledic stebrnega udara pa zdaj v Premogovniku Velenje proučujejo tudi možnosti za povečanje uvoza trenutno prav tako zelo dragega premoga.

“V bistvu nesprejemljivo”

V Gen energiji so za STA zapisali, da v Sloveniji trenutno v povprečju uvažamo okoli 30 odstotkov vse potrebne elektrike, v posameznih urah ali dnevih pa še bistveno več. Z vidika strateške zanesljivosti, pa tudi suverenosti kot take, je aktualno stanje po njihovih navedbah “v bistvu nesprejemljivo”.

Obenem so opozorili, da pri pomanjkanju električne energije ne gre za prehodno težavo, temveč za trend naraščanja porabe elektrike. Zaradi elektrifikacije storitev, transporta, ogrevanja in hlajenja bo poraba v prihodnjih desetletjih še naprej močno naraščala, digitalizacija in odvisnost vseh družbenih sistemov od električne energije pa prinašata veliko potrebo po stabilnosti in zanesljivosti oskrbe, dodajajo.

STA se je sicer z vprašanji o trenutnih razmerah in izzivih za prihodnje mesece obrnila tudi na HSE in sistemskega operaterja Eles, a do želenega roka odgovorov nismo prejeli.

Remont krške nuklearke letos posebej velik izziv

Še bolj zaostrene razmere se obetajo v naslednjih mesecih. Prvi velik test bo enomesečni remont Nuklearne elektrarne Krško, kjer proizvedejo blizu 40 odstotkov vse energije v državi, pokrijejo okoli petino potreb po elektriki in z enakomernim stalnim delovanjem skrbijo predvsem za osnovno pasovno energijo v sistemu. Remont, ki je zaradi kompleksnosti trga jedrske tehnologije načrtovan daleč v naprej, se bo začel 1. oktobra.

V času izpada nuklearke bo, še posebej če se hidrologija ne bo bistveno izboljšala, dodatno pomembno vlogo dobil Teš z blokoma šest in pet, prav tako pa bodo, kot so nedavno pisale Finance, v pogonu predvidoma tudi vsi obstoječi plinski bloki v državi – v Šoštanju, Brestanici in tudi zastarel objekt na sicer zaprti lokaciji nekdanje Termoelektrarne Trbovlje.

V Gen energiji so pojasnili, da bodo imeli v primeru enomesečnega neobratovanja nuklearke za približno 350 megavatov primanjkljaja pasovne energije. Okoli tretjino primanjkljaja bodo po načrtih pokrili znotraj skupine s proizvodnjo v hidroelektrarnah in obratovanjem brestaniške termoelektrarne. V primeru izboljšanih hidroloških razmer bodo lahko to tretjino v veliki meri pokrili s hidroelektrarnami, v nasprotnem primeru pa bo več obratovanja plinskih enot v Termoelektrarni Brestanica, tudi na dizelsko gorivo.

Jedrska elektrarna Krško NEK
Foto : Bobo

Okoli dve tretjini manjkajoče pasovne električne energije za oktober pa postopno nakupujejo na trgu, ki pa za zadnje četrtletje leta po njihovih opozorilih žal že več kot pol leta ni dovolj likviden.

Pri Dnevniku so pred dnevi opozorili, da bo v času remonta lahko Slovenija v teh časih ponorelih cen občasno tudi 60-odstotno uvozno odvisna. Ob tem je Gen energija po pisanju časnika skladno s svojo poslovno politiko že v naprej prodala vso elektriko, ki jo proizvede v običajnem letu, torej brez upoštevanja remonta.

Poslovanje obeh stebrov pod velikim pritiskom; EU in članice ukrepajo

V splošnem bo zaradi opisanih zaostrenih razmer v tem letu poslovanje HSE in Gena energije letos pod velikim pritiskom. Če je lani celotna skupina Gen ustvarila rekordnih 105,6 milijona evrov čistega dobička, skupina HSE pa se je po 184,2 milijona evrov izgube v 2020 vrnila k dobičku, ki je dosegel skoraj 47 milijonov evrov, so letos v obeh podjetjih za Finance napovedali izgubo.

Za STA so v Gen energiji navedli, da so zaradi dviga cen elektrike na trgu za letos načrtovali višje prihodke in višji dobiček, a so se zaradi zaostritve razmer in posledične regulacije cen za končne odjemalce, kar bo dodatno obremenilo poslovanje, skupaj z dolgotrajno sušo pričakovanja poslabšala. “Možna so večja odstopanja od planov, predvsem v negativno smer,” so ocenili, a dodali, da prihaja del leta, ko se nadejajo tudi obsežnejših padavin in boljše hidrologije, zato je o realizaciji ciljev za letos še prezgodaj govoriti.

V strahu pred hudo energetsko krizo v jesensko-zimskih mesecih, zaradi katere Evropi grozi zdrs v recesijo, so v dogajanje s številnimi ukrepi posegle članice EU in Evropska komisija. Ta za naslednje tedne napoveduje interventni poseg na energetski trg z več ukrepi, na čelu katerih sta omejitev cene elektrike za tehnologije, ki niso vezane na plin, in cenovna kapica za ruski plin.

Podražitev: energetski vavčerji
Foto : Profimedia

Tudi v Sloveniji je ob ukrepih za pomoč manjšim in ranljivim odjemalcem in napovedanih potezam za pomoč gospodarstvu, vlada pripravila sveženj zakonskih predlogov za spopad z morebitno energetsko krizo v prihajajočem hladnejšem obdobju leta.

Ta tako med drugim predvideva povezovanje vseh zmogljivosti elektroenergetskega in plinskega sistema v državi za zagotavljanje oskrbe z energijo, tudi ob začasno omiljenih okoljevarstvenih zahtevah, ter tudi obsežna poroštva za HSE, Gen energijo in Geoplin za izvedbo poslov na trgu elektrike in emisijskih kuponov oz. za nakupe plina zunaj EU. Podjetjem bi namreč ob velikih cenovnih nihanjih lahko grozile velike likvidnostne težave.

podražitve energentov
Foto : Aljaž Uršej/N1

V zameno omenjeni trije veliki igralci v popolni ali delni lasti države lastniku(om) ne bodo izplačevali dobička v tem letu in za letos, odpovedati se bodo morali tudi nagradam poslovodstvu. Za Gen energijo je SDH pred dnevi že sprejel sklep, da njen bilančni dobiček letos ostane nerazporejen, tako vodstvu Gena energije kot HSE pa je naložil, da v luči omenjenega državnega posega v sistem okrepita poročanje o tveganjih v sistemu in posledicah izvajanja interventnih ukrepov.

V Gen energiji so ob vsem, kar se dogaja, pripomnili, da Slovenija za neodvisno in zanesljivo oskrbo z elektriko po dostopni ceni potrebuje zadostne, stabilne, zanesljive vire električne energije. Zato so še enkrat poudarili potrebo po drugem bloku krške nuklearke, ki bi državi obenem omogočil tudi pospešeno uresničevanje podnebnih ciljev. “Za razliko od fosilnih virov energije namreč električno energijo znamo in lahko v prihodnosti zmoremo v celoti proizvajati doma,” so prepričani.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar