V času rekordno dolgega čakanja princa Charlesa na prestol so britanski mediji napovedovali že veliko. Denimo, da bo monarhija pod njegovim vodstvom manj obsežna in bolj moderna, kot je bila v zadnjih desetletjih, pa da bodo vrata kraljeve palače na široko odprta za javnost. Sam je v prvem nagovoru britanske javnosti napovedal, da morajo vrednote monarhije ostati nespremenjene, kljub temu pa mnogi še vedno napovedujejo, da bo njegova vladavina prinesla vsaj "tiho ustavno revolucijo".
Novi britanski kralj Karel III., ki ga bo poseben svet, v katerem so visoki politični in cerkveni predstavniki ter predstavniki držav Commonwealtha, danes v Londonu uradno potrdil za kralja, okronan pa bo kasneje, se je med čakanjem na kraljevi prestol vzpostavil kot liberalnejši član kraljeve družine z dolgim seznamom ostrih in javno izraženih mnenj.
Te bo moral vsaj do neke mere omiliti, če se bo želel izogniti dajanju vtisa, da se med kraljevo družino, parlamentom in diplomatskimi partnerji v tujini vzpostavljajo napetosti, poroča Guardian. Kralj je kot princ namreč sodeloval tudi na protestih proti izčrpavanju deževnega gozda in se je rad opisal za “disidenta, ki dela proti prevladujočemu političnemu konsenzu”, kot je leta 2005 dejal njegov zasebni sekretar Mark Bolland.
“Njegov zelo jasen cilj – kot mi je razložil – je bil vplivati na mnenja ljudi,” je takrat dejal Bolland. Pojasnil je, da se je princ Charles čutil dolžnega ne le spregovoriti, ampak tudi ukrepati na področju zanj prednostnega vprašanja: podnebnih sprememb. V njegovi knjigi z imenom ‘Harmony: A new way of looking at our world’ (‘Harmonija: Nov način gledanja na naš svet’), ki je bila objavljena leta 2010, je denimo pozival tudi k revoluciji. “Zemlja je ogrožena. Ne zmore vsega, kar od nje zahtevamo. Revolucija je močna beseda in namerno jo uporabljam,” je med drugim zapisal.
“Njegova dolžnost je, da poskrbi, da nekaj javne pozornosti prejmejo tudi stališča navadnih ljudi, ki sicer morda nikoli ne bi bila slišana,” je leta 2010 opisal njegov nekaj časa glavni zasebni sekretar Sir Michael Peat.
“Jasno je, da ne bom mogel početi istih stvari, kot sem jih počel kot dedič,” je leta 2018 tudi sam ugotavljal v intervjuju za BBC. Na vprašanje, ali bo njegovo javno delovanje enako, kot je bilo do prevzema prestola, je odgovoril, da ni “tako neumen” in da se zaveda razlik med tem, kaj se od njega pričakuje, ko je dedič in kaj, ko bo kralj.
Po poročanju Guardiana naj bi svetovalci Karla III. že dejali, da si bo prizadeval nadaljevati z načinom vladanja, ki ga je v zadnjih sedemdesetih letih vzpostavila njegova mati in priljubljena kraljica Elizabeta II.
Napoved “tihe ustavne revolucije”
Tudi neimenovani vir, ki naj bi si bil z novim kraljem blizu že leta, je za Guardian dejal, da bo Karel III. namesto celovite prenove monarhije skušal postati monarh po vzoru svoje matere, še vedno pa si bo želel nadaljevati s svojim aktivizmom, brez da bi z njim škodil ugledu monarhije.
Njegova vladavina bo tako najverjetneje iskala novo ravnovesje med vplivanjem na javno mnenje in politično distanco. Prijatelj Karla III. in biograf Jonathan Dimbleby je v preteklosti denimo že napovedal, da bo novi kralj na britanski dvor prinesel “tiho ustavno revolucijo”, ki bo presegla vse, kar so zapisali dosedanji monarhi.
Po drugi strani se pričakuje, da bo njegova vloga v mreži dobrodelnih ustanov, v katerih je do danes sodeloval, opazno manjša. Neimenovani vir je za Guardian denimo povedal, da se zna zgoditi, da bo njegova dobrodelna organizacija Prince’s Trust postala popolnoma neodvisna.
Tudi sam je v prvem nagovoru britanske javnosti napovedal, da mu kraljeve dolžnosti v prihodnje ne bodo več dopuščale, da bi toliko svojega časa namenjal dobrodelnim dejavnostim. “Računam na pomoč moje drage žene Camille,” je poudaril in sporočil, da bo Camilla zdaj postala kraljica soproga, njegov sin William, novi prestolonaslednik, pa bo odslej nosil naziv valižanskega princa.
Mnogi domnevajo, da bo William deloval kot namestnik izvršnega direktorja, ki je v tem primeru njegov oče kralj Karel III., že v začetku letošnjega leta pa so mediji poročali, da danes valižanski princ razmišlja o uporabi delov velike kraljeve posesti za namestitev brezdomcev.
Nekateri menijo, da bomo v času vladavine Karla III. videli več poudarka na potrebah območij, ki se danes pod kraljevim okriljem počutijo prikrajšana, škotskih težnjah po odcepitvi in napetostih v Severni Irski. Spet drugi domnevajo, da bo novi kralj ohranil svojo osredotočenost na okoljske in kmetijske probleme, medtem ko bodo njegovi posegi na področje zdravstva in arhitekture vedno redkejši, poroča Guardian.
Pričakovan je tudi poudarek na zunanjih odnosih, glede na to, da je samo od leta 2014 kot princ opravil več kot 90 državnih obiskov.
Kot poroča Guardian, se pričakuje, da bo novi kralj večino svoje ekipe iz hiše Clarence preselil v pisarne Buckinghamske palače, ki jih od leta 2006 s krajšim premorom vodi njegov glavni zasebni tajnik Clive Alderton. Ena ključnih osebnosti v ožjem krogu monarhije naj bi postal nekdanji policijski poveljnik Peter St Clair-Erskine.
Mediji navajajo, da bodo med bližnjimi zaupniki novega kralja tudi nekdanji poslanec Nicholas Soames, komisar za javna imenovanja William Shawcross in posestnik Charles Palmer-Tomkinson z družino. Manj blizu, kot je bil v zadnjih letih, pa naj bi postal Michael Fawcett, ki je desetletja veljal za tesnega pomočnika takrat še princa Charlesa.
Glede na to, da tako novi kralj kot njegova soproga obožujeta življenje na podeželju, mnogi ugibajo, da bosta veliko časa preživljala v kraljevih zasebnih hišah v Highgroveu v Gloucestershiru in Birkhallu na Škotskem ter kraljičini podeželski hiši v Sandringhamu, še poroča Guardian.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
