Kakšne so nove hiše, ki jih gradimo Slovenci

Gospodarstvo 02. Nov. 202106:24 > 04. Nov. 2021 10:502 komentarja
Delite:
Hiša
Foto: PROFIMEDIA

Za razliko od preteklosti se Slovenci pri gradnji hiš znova odločamo za manjšo površino, ob tem pa se umirja tudi izbira barv fasad.

Epidemija je vplivala na naš vsakdan in način življenja, med drugim pa tudi na zahteve pri izbiri nepremičnin. Med zaprtjem države so številni delali od doma, prav tako so bili zaradi zaprtih šol doma tudi otroci. Družine so znašle pred izzivom, kako v svojih stanovanjih urediti razmere za delo in šolo hkrati.

Med epidemijo so tako mnogi, predvsem ko so bile zaprte občinske meje, želeli zamenjati stanovanje za hišo. Hiše so med Slovenci še vedno najpogostejša izbira, saj v eno ali dvostanovanjskih stavbah oziroma hišah živi več kot polovica prebivalcev. Kakšni so trendi med Slovenci in za kakšne hiše se odločajo?

Arhitekt Matej Peneš iz biroja Arhitetki BAAM opaža, da Slovenci več ne gradijo hiš za tri generacije z ogromnimi kvadraturami, kar se je izkazalo bolj za utopijo kot dobro prakso. Tako se zdaj gradijo hiše, velike med 180 do 220 kvadratnih metrov. “Etažnost je prešla iz klet + pritličje + nadstropje + mansarda (ki naj bi bila še za dve generacije otrok), na bolj uporabno pritličje + nadstropje. S tem ni več kleti, ki so precej dražje,” pojasnjuje Peneš.

V ekipi arhitektov Celovito medtem pravijo, da je povprečna kvadratura novih hiš okrog 150 kvadratnih metrov. Med trendi v zadnjem obdobju izpostavljajo predvsem enodružinske hiše in pa dvojčke, zasledili pa so tudi veliko prenov hiš, kar je pravo nasprotje gradnji v osemdesetih in devetdesetih letih.

“Tovrstni projekti zahtevajo še več načrtovanja in pomoči arhitektov, saj je napačno zastavljena prenova lahko na koncu skoraj večji strošek kot novogradnja, brez zadovoljstva in doprinosa h kvaliteti življenja,” opozarjajo pri Celovito in dodajajo, da je veliko več kot nekoč tudi pritličnih hiš.

Hiša
Foto : PROFIMEDIA

V osemdesetih in devetdesetih letih so se številni odločali za gradnjo večjih objektov, saj so predvidevali, da bo to dom tudi za naslednje generacije. A zdaj se je to spremenilo in več je enodružinskih hiš.

Grajena cenejša, montažna hitrejša

Ena prvih dilem pri gradnji je odločitev med zidano in montažno hišo. Prva je nekoliko cenejša izbira, druga pa je prej zaključena. Peneš ima z ekipo med svojimi strankami več takih, ki se odločajo za grajene hiše.

“Še vedno pa se montažnih hiš drži rahla stigma slabe kvalitete izgradnje, ki izhaja iz njihovih začetkov v sedemdesetih letih. Ta stigma je po našem mnenju neupravičena, saj so se materiali in gradnja močno izboljšali,” meni Peneš.

V Sloveniji po mnenju ekipe Celovit prevladujejo “posodobljena klasika”, kar so hiše enostavnejših oblik, dvokapno streho in sodobnejšimi tehničnimi rešitvami. Pri tem so investitorji in arhitekti seveda omejeni s prostorskimi pogoji in zakonodajo. Tako so v Sloveniji med drugim tudi področja, kjer se ne sme graditi hiš z ravno streho.

Obnova
Foto : Tina Kosec/BOBO

O barvitih fasadah: Edina rdeča hiša v vasi naj bo gasilski dom

V preteklosti so ob velikosti hiš po Sloveniji izstopale predvsem še barve fasad. V mnogih manjših mestih se je včasih zdelo, da kar tekmujejo, kdo bo izbral bolj strupeno barvo. V zadnjih letih se izbira umirja, ocenjujejo sogovorniki.

“Ljudje razumejo, da njihova barva fasade ne “krasi” le njihove hiše ampak ustvarja sliko celotnega prostora/naselja. Prostor pa si delimo vsi,” razlaga Peneš.

“Slovenija je dežela z izjemno obarvanostjo. Predvsem starejši objekti, ki jih lastniki po lastni presoji obnovijo, so izjemno barviti. V občinskih odlokih so namreč že zapisani odtenki, ki se jih pri postavitvi objekta na fasadi lahko uporabi. Tega se ljudje pri lastni obnovi ne zavedajo, torej niti ne vedo, da izbira fasada ni popolnoma prepuščena njihovi lastni presoji in preferencam. Pri novogradnjah zato v večini tovrstne obarvanosti ne vidimo,” spremembe na bolj umirjeno okolico opažajo tudi pri Celovito.

Peneš pri barvitosti hiš izpostavlja, da so posebne barve namenjene samo posebnim hišam.

“Zanimivo, večina ljudi bo potrdila, da so bile včasih vasi tako lepe – pa čeprav so bile vse hiše zelo podobne in enakih, umirjenih barv. Ker smo v družbi, kjer je poudarek na tem, da moramo biti vsi posebni, pa se ljudje znajdejo v precepu in nekateri na zelo direkten način hočejo svojo “posebnost” prikazati na svojih fasadah,” izpostavlja Peneš in dodaja, da naj bo edina rdeča hiša v vasi gasilski dom.

Največja zasedenost izvajalcev v zadnjih desetih letih

Podobno kot v avtomobilski industriji in še na katerem drugem področju se težave z dobavami materialov poznajo tudi v gradbenem sektorju. Kot pravijo pri Celovito, se težave pri dobavi ne poznajo le pri materialih, ampak tudi pri zasedenosti izvajalcev, ki je največja v zadnjih desetih letih.

Komentari

Vaš komentar