Menu Item
"Slovenija je z uveljavitvijo novega koncepta minimalne plače pokazala pot Evropi," je v poslanici ob prazniku dela med drugim zapisal minister za delo Luka Mesec in ob tem opozoril, da so pred nami težki izzivi.
“Prvi maj nas vsako leto spomni, da je srednji razred, s katerim se danes identificira večina Slovenk in Slovencev, nastal šele takrat, ko so si naši predniki priborili socialno državo, javno zdravstvo, pokojninski sistem, osemurni delavnik. Pred tem je bil srednji razred v Evropi ozek, omejen na majhen krog privilegiranih, drugi pa so živeli v podobah revščine, ki je danes na srečo le še spomin na zbledelih slikah delavskega razreda 19. stoletja,” je v poslanici ob prvem maju zapisal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Kot je še nadaljeval minister Mesec, je prvi maj praznik, ki nas vsako leto spomni, da evropski socialni model ni samoumeven. “Življenje v konkurenčnih sistemih je precej drugačno. Na Kitajskem poznajo t. i. delovnike 996, torej delajo od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer šest dni v tednu. V Združenih državah Amerike, najbogatejši državi na svetu, pa ima skoraj 50 milijonov ljudi težave z dostopom do osnovnih zdravstvenih storitev. Da o neenakostih ne govorimo,” je poudaril.
Ob tem je še izpostavil, da se v Sloveniji trenutno razvoj še vedno relativno uspešno premika v nasprotno smer. Kot primer je navedel širitev socialnih zavarovanj in uvedba dolgotrajne oskrbe, ki da je temelj za peto socialno zavarovanje poleg pokojninskega, zdravstvenega in invalidskega ter zavarovanja za brezposelnost.
“To zavarovanje nam omogoča, da v sklepnih letih naših življenj ne bomo sami in da bodo zgodbe, kakršno smo videli nedavno, ko je ostareli gospod iz Kočevja ostal sam, obnemogel in pozabljen v družbi, postale blede podobe preteklosti, enako kot podobe bede delavstva izpred stoletja,” je še zapisal minister Mesec.
Več o pravicah iz novega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se bodo postopoma uveljavljale v prihodnjih dveh letih, in o ključnih odprtih vprašanjih lahko preberete v našem dosjeju, ki je dostopen tukaj: N1 dosje o dolgotrajni oskrbi
“Pred nami so težki izzivi”
“Slovenija je z uveljavitvijo novega koncepta minimalne plače pokazala pot Evropi. Leta 2019 smo se v Levici s Šarčevo vlado dogovorili, da mora minimalna plača znašati vsaj 20 % odstotkov več od minimalnih življenjskih stroškov. Od takrat smo jo v bruto znesku do danes povišali za 42 odstotkov, čemur je sledila 26-odstotna splošna rast plač,” je v poslanici še našteval Mesec.
Dodal je, da je Evropska komisija leta 2021 na podoben način zasnovala evropsko direktivo o minimalni plači, Slovenija pa da je dober zgled, da višje plače ne ubijajo gospodarstva in delovnih mest, ampak nasprotno, saj da smo v teh letih dosegli rekordno zaposlenost v gospodarstvu.
“Gospodarstvo se prav tako ni zlomilo zaradi zaprtja trgovin ob nedeljah, ki smo ga dosegli v Levici, in s tem več kot 30.000 delavcem v trgovini omogočili proste nedelje,” je nadaljeval minister za delo, a ob tem spomnil, da so pred nami težki izzivi.
“Konkurenčni pritisk Kitajske in Združenih držav Amerike se povečuje, podnebni zlom je že del naše realnosti in razprave o umetni inteligenci se v krogu evropskih ministrov za delo vrtijo okoli vprašanja, ali bo nova tehnologija vodila v množična odpuščanja, ker bo opravljala delo namesto ljudi,” je zaključil in se v poslanici ob prazniku dela zavedal, da bo odgovore na vsa ta vprašanja iskal v “poglabljanju, in ne v opuščanju, slovenskega in evropskega socialnega modela”.
“Nadrejeni na delovnem mestu imajo celo večji vpliv od naših življenjskih partnerjev”
Na pomen zaščite delavskih pravic sta v izjavah, ki so ju posredovali z ministrstva, opozorila tudi državna sekretarja Dan Juvan in Igor Feketija. Številni delavci po Juvanovih besedah namreč še vedno ne uživajo vseh priborjenih pravic. “Kuharji, prodajalke, prevajalci, oblikovalci vozniki in dostavljavci so danes samostojni podjetniki,” je izpostavil.
Spomnil je na strategijo za odpravo prekarnosti, ki jo pripravljajo na ministrstvu in ki bo med drugim vsebovala jasnejšo določeno definicijo delovnega razmerja. Ta bo po njegovih besedah skladna s porastom novih oblik dela, tako da bo oblikovana jasna ločnica med dejanskimi samostojnimi podjetniki, ki delujejo na trgu, in prikrito zaposlitvijo. “Želimo zagotoviti, da bodo vsi, ki delajo, primerno zaščiteni,” je dodal Juvan, ki se bo v sredo z ministrom Mescem udeležil prireditve na ljubljanskem Rožniku.
Feketija je opozoril, da delavci praviloma nimajo nadzora nad svojim delovnim procesom, temveč jim ga narekujejo njihovi nadrejeni. “Nadrejeni na delovnem mestu imajo na naše počutje in duševno zdravje celo večji vpliv od naših življenjskih partnerjev. Demokracija pa se pregovorno konča pri vratih delovnega mesta,” je zapisal.
Približno 70 odstotkov delavcev v Sloveniji je po njegovih besedah zaposlenih v malih in srednje velikih podjetjih, med katerimi so mnoga na pragu velikega prenosa lastništva z njihovih ustanoviteljev na naslednike. Dolgoletne izkušnje kažejo, da ima prenos lastništva na zaposlene izredno pozitivne učinke za podjetja, njihovo lokalno okolje in delavce. “Zato v sodelovanju z ministrstvom za solidarno prihodnost nastaja zakon o lastniških zadrugah, ki bo omogočil učinkovit in vzdržen model (so)lastništva zaposlenih,” je poudaril.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje