Ponudba električnih avtomobilov s ceno do 35 tisoč evrov, za katere lahko slovenski kupci po novem dobijo 6.500 evrov subvencije Eko sklada, je relativno majhna. Na skladu v prvih tednih po objavi razpisa ne opažajo povečanega priliva vlog.
Vlada je konec junija v uradnem listu objavila dva nova poziva za spodbude prebivalcem in podjetjem za nakup električnih vozil. Fizična oseba lahko po nakupu električnega avta, vrednega do 35 tisoč evrov, dobi 6.500 evrov subvencije, za avte, dražje od 35 tisoč evrov, pa ta znaša 4.500 evrov.
A na ministrstvu so očitno ugotovili, da tako ne gre. Na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo razpis za subvencije, ki bi bile vezane na dohodek, odgovarjajo, da trenutna shema, ki nudi višje subvencije za cenejša vozila, “že posredno naslavlja naznanilo ministra, saj podporo usmerja cenovno bolj dostopnim vozilom”. Dodajajo pa, da bodo analizirali razpis in po potrebi prihodnje pozive “dalje prilagajali”.
Skopa ponudba
Statistika sekcije za osebna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije kaže, da je v prvem letošnjem polletju vsaj enega kupca našlo 65 različnih modelov električnih avtov, a le manjši del teh stane manj kot 35 tisoč evrov.
Najcenejše električno vozilo pri nas je dacia spring, ki po uradnem ceniku stane 22.900 evrov. S subvencijo je torej na voljo za 16.400 evrov.
Električni renault twingo stane od 25.990 evrov, avtomobil MG4 kitajskega proizvajalca SAIC Motor od 32.900 evrov, fiat 500 33.090 evrov, mini cooper SE 33.450 evrov, nissan leaf 34.210 evrov, peugeot e-208 34.990 evrov.
Tudi Citroën C4 je po uveljavitvi novih subvencij ceno modelov ëC4 in ë-C4 X spustil pod 35 tisoč evrov. Najcenejša različica je na voljo za 33.090 evrov.
Na ministrstvu na vprašanje, ali pričakujejo, da se bo z uvedbo povišane subvencije nadalje povečala ponudba cenejših vozil, odgovarjajo, da pričakujejo pozitivne učinke in večjo dostopnost vozil s ceno do 35 tisoč evrov, poudarjajo pa, da je to odvisno od poslovnih modelov prodajalcev električnih vozil in delovanja trga z vozili.
Tudi kupci vozil, ki stanejo med 35 in 65 tisoč evrov, so upravičeni do subvencije, a je ta dva tisočaka nižja. Najcenejši Teslin model 3, ki je v Sloveniji na voljo za 43 tisoč evrov, s subvencijo v višini 4.500 evrov stane okoli 38.500 evrov. Tesla Y, ki je po podatkih sekcije za osebna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije letos najbolj prodajano vozilo pri nas, s subvencijo stane slabih 43 tisočakov, drugi najbolje prodajani volkswagen ID.4 pa od 47 tisoč evrov.
Profimedia
Visoke cene, dolgi dobavni roki, primerjalno višja cena električnih vozil v primerjavi z enakimi modeli na bencinski ali dizelski pogon, pomanjkanje polnilne infrastrukture, nezmožnost polnjenja električnih vozil v večstanovanjskih stavbah … Vse to so razlogi, da se električna vozila pri nas relativno slabo prodajajo.
Na skladu 61 vlog
Na Eko skladu tri tedne po objavi novega razpisa ne opažajo kakšnega povečanja priliva vlog. To sicer lahko pošlje vsak, ki je električno vozilo kupil po 1. maju.
Direktorica sklada Mojca Vendramin pojasnjuje, da so dobili 61 vlog za subvencije za fizične osebe in 18 za podjetja. Priliv vlog je nekoliko manjši kot v povprečju prvega polletja, na kar pa verjetno vpliva tudi čas dopustov, pravi.
Na vprašanje, koliko vlog je za višje in koliko za nižje subvencije, odgovarja, da tega še ne vedo, saj sklad zdaj še obdeluje vloge iz prejšnjega javnega poziva (prej je bila subvencija za vse 4.500 evrov). “Trenutno obdelujemo vloge iz začetka aprila,” pravi.
Tudi Mirko Fifolt, sekretar sekcije za osebna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije, pravi, da bodo lahko vpliv subvencij ocenili, ko bodo znane julijske številke o prvih registracijah vozil.
Vlogo za subvencijo za električno vozilo je tokrat prvič mogoče oddati prek e-Uprave, računati pa morate, da boste na obravnavo vloge in izplačilo čakali nekaj mesecev.
Manjši dohodek, višja subvencija?
Na ministrstvu poudarjajo, da je namen povišanih subvencij za avtomobile s ceno pod 35 tisoč evrov, da postanejo cenejša vozila sprejemljivejša za del prebivalstva z manjšimi dohodki. A kot kaže zgornji pregled, bo tudi glavnina cenejših modelov s subvencijo še vedno stala nad 25 tisoč evrov, kar je za povprečnega Slovenca verjetno kar velik izdatek.
Cena pa ni edina ovira pri spodbujanju elektrifikacije prometa, ki ga na ministrstvu imenujejo ‘rak rana’ slovenske družbe, saj tu najslabše obvladujemo emisije toplogrednih plinov. Pred leti narejena analiza ministrstva je pokazala, da je poleg dolgih dobavnih rokov in visokih cen (oziroma prenizke kupne moči Slovencev) razlog tudi v primerjalno višji ceni električnih vozil v primerjavi z enakimi modeli na bencinski ali dizelski pogon, pomanjkanju polnilne infrastrukture in nezmožnosti polnjenja električnih vozil v večstanovanjskih stavbah, predvsem v mestih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje