Menu Item
Evropska komisija ne pričakuje, da bi Rusija konec tedna ponovno poslala plin po plinovodu Severni tok 1, je Bloombergu povedal neimenovani višji evropski uradnik. To bi pomenilo, da črni scenarij vse bolj postaja realni scenarij, količine ruskega plina, ki prihaja v Evropo, so namreč precej zmanjšane. Prihodnji teden naj bi Bruselj vsem članicam določil cilje glede varčevanja s porabo plina, ki bodo sprva v obliki priporočil, a bi lahko v primeru zaostrovanja na plinskem trgu postali zavezujoči.
Bruselj naj bi v kratkem vsem državam članicam naročil, da “nemudoma” zmanjšajo porabo plina, sicer stara celina tvega pomanjkanje tega energenta v ogrevalni sezoni. Kot smo pisali, so trenutno dobave ruskega plina v Nemčijo prek plinovoda Severni tok 1 ustavljene zaradi vzdrževalnih del, ki se končajo v četrtek.
Evropski uradniki pa po poročanju Bloomberga pričakujejo, da tudi po koncu teh del plin ne bo začel ponovno teči. Podatki nemškega regulatorja Bnetza kažejo, da so tudi dobave prek drugih velikih plinovodov do Nemčije (in Avstrije) v zadnjem tednu zelo majhne (fotografija spodaj). Plinovod Jamal, ki teče prek Poljske, je že od maja neaktiven, dobave prek Ukrajine in Češke v Nemčijo in Avstrijo pa so se močno zmanjšale prejšnji teden, z začetkom del na plinovodu Severni tok 1.
Nemški Handelsblatt danes poroča, da je Gazprom poslal dopis o prekinitvi dobav največjima nemškima plinskima trgovcema, Uniperju in RWE, ter kot razlog navedel višjo silo, kar mu omogoča takojšnjo prekinitev. Klavzulo naj bi uveljavil celo za nazaj. Po poročanju nemškega medija naj bi podobna sporočila prejeli tudi drugi trgovci po Evropi. Slovenski Geoplin ga do včeraj popoldne ni.
Priporočila za varčevanje, ki pa lahko postanejo obvezna
Bruselj se tako pripravlja na črn scenarij. Financial Times je poročal, da bo Evropska komisija prihodnji teden članicam določila cilje znižanja porabe plina, sprva v obliki priporočil, v primeru zaostrovanja razmer na plinskem trgu pa bi lahko postali zavezujoči.
“Če stopimo skupaj zdaj, to pomeni manj težav in stroškov v prihodnje, večjo solidarnost in manjše tveganje, da pride do nenačrtovanih in nekoordiniranih ukrepov v morebitni krizni situaciji, če bi zmanjkalo plinskih rezerv,” po poročanju FT piše v dokumentu, ki pa še ne vsebuje konkretnih ciljev za posamezne države. Končna različica bo predstavljena prihodnjo sredo. EU uradnik je za FT povedal, da se med drugim še usklajujejo glede glob za kršitve postavljenih ciljev, če bi ti postali zavezujoči.
Poteza Evropske komisije prihaja po tem, ko je Mednarodna agencija za energijo (IEA) sporočila, da trenutno varčevanje s porabo plina ne zadostuje. Evropska skladišča plina se polnijo prepočasi, s takim tempom se Evropa pozimi ne bo mogla izogniti redukcijam, menijo na agenciji, ki jo vodi Fatih Birol. Evropska platforma kaže, da so skladišča po EU povprečno 64-odstotno napolnjena, tudi 90-odstotna napolnjenost pa po mnenju IEA še ne bi pomenila zagotovila, da bo Evropa zimo preživela brez pomanjkanja plina in redukcij.
Nemška skladišča, na primer, se od zaprtja Severnega toka 1 v začetku prejšnjega tedna polnijo izredno počasi. Prejšnji torek so se zaloge celo zmanjšale, kar se ni zgodilo od aprila. Skladišča v Nemčiji so tako trenutno 65-odstotno napolnjena. V njih je za okrog 150 teravatnih ur plina, kar zadostuje za mesec ali mesec in pol zimske porabe v Nemčiji. Slovenija ima najeta skladišča v Avstriji, kjer so skladišča 49,9- odstotno polna. Kje točno in koliko kapacitet imajo naši trgovci, ni znano, prav tako ne, kako polne so. To smo v začetku prejšnjega tedna vprašali ministrstvo za infrastrukturo, a do zdaj nismo dobili odgovora.
Kako naj se pripravimo?
IEA sicer Evropi priporoča pet ukrepov za varčevanje.
- Dražbe za industrijske porabnike. Po vzoru Nemčije bi lahko država oblikovala platformo za industrijske porabnike, ki privarčujejo plin in ga lahko nato na platformi prodajo. Tak sistem uvajajo tudi na Nizozemskem. Pri nas je sicer industrija po podatkih Agencije RS za energijo relativno nefleksibilna in nima veliko prostora za menjavo energenta. “Povprečna letna poraba skupine odjemalcev, ki lahko preidejo na alternativno gorivo, je bila v letu 2021 ocenjena na okoli šest odstotkov,” so nam nedavno povedali na agenciji. Predvsem energetsko intenzivna podjetja praviloma plin nujno potrebujejo za vsaj del proizvodnega procesa, medtem ko bi druga podjetja morda lahko našla kakšne druge možnosti. Da naj iščejo alternative, jih je ob aktivaciji izrednega načrta pred tednom dni pozvala tudi Agencija RS za energijo.
- Zmanjšanje proizvodnje elektrike iz plina. Tu Slovenija ne bi bistveno privarčevala. Lani smo namreč po podatkih Agencije RS za energijo le dva odstotka elektrike proizvedli iz plina za razliko od Nemčije in Italije, kjer so ti deleži precej večji. “Največja elektrarna na plin je Termoelektrarna Brestanica, ki pa je namenjena prvenstveno za potrebe zagotavljanja sistemskih storitev. Plinska elektrarna v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) deluje predvsem takrat, ko so druge turbine v vzdrževanju ali v popravilu. Tako je učinek manjše porabe plina na proizvodnjo električne energije zanemarljiv,” pravijo na agenciji. Je pa minister za infrastrukturo Bojan Kumer v petek v N1 STUDIO dejal, da bi lahko Italiji del njihove elektrike, proizvedene s plinom, pomagali nadomestiti z našo elektriko, oni pa bi nam v zameno pošiljali plin.
- Okrepljena koordinacija upravljavcev plinskega in električnega omrežja po Evropi. To bi lahko zmanjšalo negativne učinke zmanjšane rabe plina za proizvodnjo elektrike.
- Zmanjšanje porabe gospodinjstev z omejevanjem temperatur ohlajanja. Vlada in javne stavbe bi morale biti za zgled, menijo na IEA, obenem pa k podobnim dejanjem spodbujati tudi prebivalstvo. Naša vlada je prejšnji teden uvedla priporočila za javno upravo. “Omejitev hlajenja je priprava naših navad na ogrevalno sezono, ko bomo morali tudi malo manj ogrevati,” je o ukrepu v N1 STUDIO dejal Kumer.
- Harmonizacija kriznega upravljanja na nivoju držav članic in EU. IEA predlaga oblikovanje ukrepov in protokolov za primer omejevanja dobav in solidarnostnih izmenjav plina. Kumer je večkrat poudaril, da pričakuje solidarnost na nivoju EU. Slovenija je prejšnji teden ratificirala solidarnostni sporazum z Italijo, ki zagotavlja pogoje solidarnostnih izmenjav v primeru težav s plinom, enako naj bi storili še s Hrvaško in Avstrijo.
Nemška industrija pritiska: Vsi moramo varčevati
Medtem ko naša vlada ves čas sporoča, da moramo zavarovati prebivalstvo in v primeru nezadostnih količin plina uporabiti solidarnostni mehanizem, kot ga predvideva evropska regulativa iz leta 2017 (ta zagotavlja oskrbo vseh gospodinjstev, redukcije pa najprej doletijo industrijo), v Nemčiji teče burna debata o spremembi mehanizma.
Nemčija, največje evrsko gospodarstvo, je trenutno pod žarometi, ker je močno odvisna od ruskega plina. Analitiki švicarske UBS ji v primeru popolne prekinitve ruskih dobav napovedujejo 6-odstotni padec BDP. Centralna banka pa meni, da bi bili posredni učinki še veliko večji: BDP bi se skrčil za 15 odstotkov.
Predstavniki industrije so danes sporočili, da so izčrpali vse možnosti menjav energentov in da ni več prostora za zmanjšanje porabe plina, meni, da bodo morala tudi gospodinjstva varčevati pri porabi. Javno sporočajo, da je pristop, da oskrbimo domove, industrijo pa pustimo, da ostane brez plina, zmoten. Opozarjajo, da od plina odvisna podjetja proizvajajo proizvode, ki so nujno potrebni in bo večmesečna prekinitev plinske oskrbe povzročila hude motnje v oskrbi.
Oglasila se je celo humanitarna organizacija Karitas, rekoč, da prioritiziranje prebivalstva ni na mestu, saj plin potrebujemo tudi za proizvodnjo mleka in osnovnih zdravil, pa tudi denimo za hrambo krvi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje