PROFIMEDIA

Cene plina v Evropi so ob zaprtju plinovoda Severni tok 1 danes zjutraj ponovno zrasle, popoldne pa je Rusija Evropi poslala jasno sporočilo: plin po Severnem toku 1, ki povezuje Rusijo in Nemčijo, bo stekel, ko Evropa odpravi sankcije proti Rusiji, vzpostavljene zaradi njenega napada na Ukrajino. Medtem za zdaj ni informacij o kakšnih spremembah dobav prek vzhodne poti prek Ukrajine, od koder plin dobiva tudi Slovenija. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je menila, da ruski ruski predsednik Vladimir Putin energijo uporablja kot orožje.

Ruski energetski velikan Gazprom je prejšnjo sredo zaprl dobavo plina po Severnem toku 1. Napovedal je, da bo zapora trajala tri dni, v tem času pa naj bi na plinovodu izvedli rutinska vzdrževalna dela. V soboto zjutraj, ko bi moral plinovod spet začeti z obratovanjem, je Gazprom sporočil, da so med deli odkrili okvaro v turbini, zato bo dobava plina ostala ustavljena.

Danes pa je po poročanju Financial Timesa Rusija Evropi poslala jasno sporočilo, da bo plin po plinovodu Severni tok 1 spet stekel, ko bo Evropa odpravila sankcije proti Rusiji, vzpostavljene zaradi njenega vojaškega napada na Ukrajino.

Cene v nebo

Dogajanje se močno odraža na plinskem trgu: spot cena na avstrijski borzi plina je 25 odstotkov višja kot v petek, poskočila je s 193 na 243 evrov za megavatno uro.

Tudi na nizozemskem vozlišču TTF je cena že zjutraj poskočila za 28 odstotkov. Oktobrske terminske pogodbe za megavatno uro zemeljskega plina so dosegle 275,2 evra.

Konec obdobja pokvarjenih turbin?

Severni tok 1 je sicer od 27. julija obratoval z le 20-odstotno zmogljivostjo. Gazprom je namreč od junija večkrat zmanjšal dobave, sklicujoč se na pokvarjene turbine. Nemčija in tudi Bruselj pa sta Rusiji očitala, da dobave plina uporablja kot orožje.

Eno od turbin, ki jo je v Kanadi proizvedlo podjetje Siemens Energy, so Rusi junija poslali na popravilo v Montreal, zaradi sankcij proti Rusiji pa proizvajalec popravljene turbine sprva ni želel vrniti, a si je premislil po vztrajanju Berlina. Ta turbina je po poročanju agencije Tass zdaj obtičala v Nemčiji, saj Gazprom nima potrebne dokumentacije, ki bi omogočila transport in popravilo na Severnem toku 1.

V Kremlju so danes zjutraj prekinjeno dobavo plina Nemčiji pripisali sankcijam Zahoda proti Rusiji, ki preprečujejo popravila na infrastrukturi. “Sankcije so tiste, ki preprečujejo servisiranje okvarjenih delov in njihovo selitev brez ustreznih pravnih podlag … Do takšnih razmer, kot jih vidimo zdaj, so pripeljale sankcije, ki so jih uvedle zahodne države,” je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Zavrnil je “poskuse Zahoda, da bi krivdo za nastalo situacijo pripisali Moskvi”.

Kot napisano, je popoldne Rusija zaostrila stališče in zdaj zahteva odpravo sankcij.

Ursula von der Leyen — Yves Herman/REUTERS

Da ruski predsednik Vladimir Putin energijo uporablja kot orožje, je danes na Twitterju zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dodala je, da mu ne bo uspelo. “Putin z zmanjševanjem dobav in manipuliranjem z našimi energetskimi trgi energijo uporablja kot orožje. Ne bo mu uspelo. Evropa bo prevladala,” je zapisala predsednica Komisije.

Dodala je, da Komisija pripravlja ukrepe, ki bodo pomagali ranljivim gospodinjstvom in podjetjem pri spopadanju z visokimi cenami energije. Predlogi bodo vključevali zmanjšanje porabe elektrike in cenovno kapico na ruski plin, ki priteče po plinovodih. Poleg tega bo predlagala, da se z dohodki iz energetskega sektorja pomaga ranljivim potrošnikom in podjetjem ter da se podpre proizvajalce elektrike, ki se soočajo s težavami pri zagotavljanju likvidnosti zaradi hitrega spreminjanja cen.

Iran se Evropi ponuja kot dobavitelj plina

Iran se je v času vojne v Ukrajini in ob bojazni, da bi pozimi v Evropi lahko prišlo do pomanjkanja plina, stari celini ponudil kot dobavitelj energije. Pred tem v Teheranu sicer zahtevajo oživitev mednarodnega jedrskega sporazuma iz leta 2015 in umik vseh ameriških gospodarskih sankcij, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

“Kot je znano, imamo potrebne zaloge plina ter tudi potencial, tako da lahko pokrijemo potrebe v Evropi,” je danes po poročanju iranske tiskovne agencije Fars dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Naser Kanani. Dodal je, da je treba pred tem oživiti mednarodni jedrski sporazum in ukiniti vse gospodarske sankcije, ki so jih proti Iranu uvedle ZDA.

Iran se s šestimi sopodpisnicami jedrskega sporazuma – Kitajsko, Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo, Rusijo in ZDA – pogaja o oživitvi sporazuma iz leta 2015, ki zagotavlja civilno naravo iranskega jedrskega programa v zameno za postopno odpravo sankcij proti tej državi. Za zdaj niso dosegli dogovora, a Kanani je izrazil prepričanje, da ga bodo kmalu.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je na današnji novinarski konferenci kot pogoj za oživitev sporazuma omenil končanje preiskave Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) o njegovih jedrskih dejavnostih, na svoji spletni strani poroča tiskovna agencija Reuters. “Končanje preiskave je del jamstev, ki jih želimo za trajen jedrski sporazum,” je še pojasnil Kanani.

Iran ima druge največje zaloge plina na svetu in bi bil po poročanju dpa primeren dobavitelj za Evropo, a poznavalci opozarjajo, da je zaradi velikega povpraševanja po tem energentu doma malo možnosti za izvoz. Tudi Kanani je priznal, da je imel Iran zaradi ameriških sankcij v zadnjih letih težave pri pridobivanju plina, a so jih po njegovih besedah že odpravili.

Elektrika in zemeljski plin v drugem četrtletju dražja

Električna energija in zemeljski plin sta se v letošnjem drugem četrtletju podražila za gospodinjske in negospodinjske odjemalce. Cene elektrike so bile v primerjavi s prvim četrtletjem za gospodinjstva višje za 35 odstotkov, za negospodinjske odjemalce za osem odstotkov.

Cene zemeljskega plina pa so bile višje za 11 oz. pet odstotkov. Povprečna cena električne energije je v drugem četrtletju za gospodinjske odjemalce znašala 0,157 evra na kilovatno uro (kWh). Za negospodinjske odjemalce je dosegla 0,162 evra na kWh brez DDV, je danes sporočil statistični urad. Povprečna cena zemeljskega plina je medtem za gospodinjske odjemalce znašala 0,076 evra na kWh, za negospodinjske odjemalce pa 0,063 evra na kWh brez DDV.

Na cene zemeljskega plina in električne energije so v prvih dveh četrtletjih letos delno vplivali sprejeti ukrepi za omilitev posledic vpliva visokih cen energentov, s katerimi so se začasno znižali ali odpravili nekateri prispevki, so navedli statistiki. Mednarodna primerjava cen zemeljskega plina za drugo lansko polletje kaže, da je cena za gospodinjske odjemalce z davki znašala 75 odstotkov povprečja EU, za negospodinjske odjemalce brez DDV pa 110 odstotkov povprečja EU.

Cena električne energije pa je v drugi polovici lanskega leta za gospodinjske odjemalce z vsemi davki znašala 72 odstotkov povprečja EU, za negospodinjske odjemalce brez DDV pa 69 odstotkov povprečja EU.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.