Najvišja priznanja za dosežke na področju umetnosti vsako leto podelijo na predvečer kulturnega praznika. Prejemnika letošnjih Prešernovih nagrad za življenjsko delo sta multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo, nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki v svojem življenjskem opusu trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Ob tem si je nagrado Prešernovega sklada letos prislužilo šest ustvarjalcev.
Veliko Prešernovo nagrado sta letos prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič.
Multidisciplinarna umetnica Ema Kugler je, kot je v obrazložitvi zapisala strokovna komisija, v skoraj štiridesetih letih svojega delovanja ves čas iskala nove poti izražanja, raziskovala različne medije, jih pretapljala in sestavljala v nove oblike umetniških sporočil. “Pri svojem delu prevaja svoje notranje podobe in ne sledi trenutnim likovnim in umetniškim smernicam, praviloma jih prehiteva ter presega okvir časa in prostora, v katerem deluje,” so še zapisali in dodali, da se njen opus celovečernih filmov odlikuje z izrazito in izvirno avtorsko poetiko, že nagrajeno na številnih mednarodnih festivalih.
Kugler je nedavno v pogovoru za STA povedala, da je vsaka ustvarjalna pot težka, a je to za umetnika izziv in njegovo gonilo. Največja težava so finančni okviri, v katerih dela. Izrazila je upanje, da bo lahko, ko se bo leto izteklo, ostala v prostorih, kjer ustvarja.
Herman Gvardjančič je ”že desetletja ena osrednjih figur slovenske likovne umetnosti”. Od zaključka študija konec šestdesetih je redno in uspešno razstavljal v najuglednejših razstaviščih doma in v tujini in za svoje delo prejel številne nagrade in priznanja. Je najizrazitejši predstavnik ekspresionističnega kreativnega habitusa, prežetega s severnjaškim nadihom, ki ga dopolnjuje s specifično osebno in lokalno izkušnjo, z mojstrskim obvladovanjem metierja in slikarsko strastjo, vse to pa v svojih delih zaokroži v dovršeno celoto,” piše v obrazložitvi strokovne komisije.
V spodnjem videoposnetku si lahko ogledate nekaj utrinkov s fototermina:
V pogovoru za STA je pred krarkim povedal, da je zapečkar, ki se najbolje počuti v svoji vasi. Živi in ustvarja namreč v Gorenji vasi – Retečah pri Škofji Loki. Štiri desetletja je poučeval, ob tem je bila njegova življenjska pot “vseskozi prepojena z iskanjem resnice skozi slikarstvo”, je dejal.
Nagrajenci Prešernovega sklada
Prejemniki nagrade Prešernovega sklada leta 2023, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa so pisatelj in novinar Dušan Jelinčič za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša za projekte med letoma 2019 in 2022, pianist Aleksander Gadžijev za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih ter tujih odrih v zadnjih treh letih, akademski slikar Nikolaj Beer za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam, razstava v galeriji Insula in razstava Izbrana dela, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar za film Orkester ter arhitekturni atelje Medprostor za dosežke v preteklih treh letih.
Čeprav je ministrstvo za kulturo prejemnike Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada objavilo že konec lanskega leta, pa nagrajenci najvišja priznanja na področju umetnosti prejmejo na vsakoletni državni proslavi na predvečer kulturnega praznika v Cankarjevem domu.
Preberite še: veliki intervju z Dragom Ivanušo: Glasba me je že večkrat rešila
Zgodovina Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada
Začetek podeljevanja nagrad sega v leto 1946. Z zakonom, sprejetim leta 1955, so bile nagrade poimenovane po Francetu Prešernu. Na začetku niso bile namenjene zgolj dosežkom na področju umetnosti, temveč so jih podeljevali tudi akademikom in znanstvenikom, raziskovalcem ter inovatorjem. Od leta 1961 so Prešernove nagrade namenjene samo še umetniškemu delovanju, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Število nagrad se je spreminjalo vse do sprejetja zakona konec leta 1981. Tedaj je bilo število nagrad omejeno na največ tri Prešernove nagrade in največ deset nagrad Prešernovega sklada. Zakonska sprememba iz leta 1991 je število nagrad še bolj zmanjšala, in sicer na največ dve Prešernovi nagradi oziroma največ šest nagrad Prešernovega sklada. Zakon določa, da Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada podeljuje upravni odbor na osrednji proslavi v čast slovenskega kulturnega praznika. Prešernovo nagrado posameznik praviloma lahko prejme le enkrat.
Prešernova nagrada se podeli ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico. Nagrada Prešernovega sklada pa ustvarjalki oziroma ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.
Vir: ministrstvo za kulturo
Preberite še: portret Aleksandra Gadžijeva: Slovenski pianist, ki je osvojil klavirske olimpijske igre
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje