Nasin vesoljski teleskop James Webb je razkril "najbolj puhast planet", na katerem peščeni delci padajo kot dež.
Dvesto svetlobnih let stran od nas, v ozvezdju Device, okoli zvezde kroži planet, ki je zaradi svoje nenavadnosti pritegnil pozornost astronomov.
Planet, imenovan Wasp-107b, so odkrili leta 2017. Izkazalo se je, da gre za velik planet, malo manjši od Jupitra. Matično zvezdo obkroži v manj kot šestih dneh. Wasp-107b si je prislužil vzdevek Sladkorna kocka, a ne zaradi oblike ali sestave, ampak ker je zelo lahek.
Opazovanje planeta z vesoljskim teleskopom James Webb je razkrilo, da na njem v resnici ni prav nič sladkega. Na planetu vladajo ekstremne temperature in viharji, prekrivajo ga silikatni oblaki, v njegovi atmosferi pa je veliko žveplovega dioksida, zaradi česar ima vonj po zažganih vžigalicah.
“To je eden najbolj puhastih planetov,” ga je opisala dr. Joanna Barstow, znanstvenica, ki preučuje planete na Open Universityju. Plinasti velikan, ki ima skoraj takšen premer kot največji planet v našem osončju, ima namreč zelo majhno maso.
To pa je za astronome, ki so ga opazovali, tudi svojevrstna prednost. Prav zaradi njegove “puhavosti” so prvič lahko ugotovili kemično sestavo oblakov na planetu zunaj našega osončja, piše britanski The Guardian.
Kot so pokazala opazovanja, so oblaki na Wasp-107b sestavljeni iz silikatnega peska, ki krožijo v nekakšnem ciklu, podobnem vodnemu ciklu na Zemlji. To pa pomeni, da se iz nižjih plasti atmosfere, kjer je temperatura okoli 1.000 stopinj, dvigajo silikatne pare, ki se v višinah ohladijo in strjujejo v drobce, nekakšen pesek, ki potem kot dež pada navzdol, kjer se znova segreje v hlape, ki se ponovno dvigajo …
“Oblaki so kot nekakšen meglen prah, ki se giblje naokrog z izjemno veliko hitrostjo – nekaj kilometrov na sekundo,” je povedala profesorica Leen Decin s Katoliškega inštituta Leuven.
Osrednji cilj vesoljskega teleskopa je analizirati atmosfere oddaljenih planetov in iskati v njih pline, ki so značilni za prisotnost življenja. Zaradi razmer, ki vladajo v njegovi atmosferi, in dejstva, da gre za plinast planet brez trdne površine, Wasp-107b ne velja za verjetnega kandidata, na katerem bi se življenje lahko razvilo.
Vendar zaradi pridobljenih rezultatov in razvijanja tehnik astronomi upajo, da bodo to lahko uporabili tudi pri opazovanju manjših, kamnitih planetov v velikosti Zemlje, katerih atmosfere (če jih imajo) so verjetno tanjše in gostejše. “Vesolje ima toliko presenečenj,” je dejala Decin. “Predvidevam, da lahko obstajajo različni alternativni načini za nastanek življenja na drugem planetu. To se lahko zelo razlikuje od tistega, ki ga poznamo tukaj, na Zemlji. Razširiti moramo svojo domišljijo,” je še dodala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!