Potem ko je komisija za nadzor javnih financ predlagala, da računsko sodišče in komisija za preprečevanje korupcije (KPK) preučita letošnje izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade prejemnici iz leta 2000 Svetlani Makarovič, so na KPK uvedli predhodni preizkus. Računsko sodišče pa sklep parlamentarne komisije obravnava kot pobudo za revizijo.
Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so potrdili, da vodijo predhodni preizkus, kar pomeni, da pridobivajo vso relevantno dokumentacijo in preverjajo okoliščine primera Svetlane Makarovič. Kot so še dodali, več informacij v tej fazi postopka ne morejo posredovati.
So pa na KPK še pojasnili, da v zvezi z vsakim primerom komisija prejme odločitev, ki pa je lahko različna. Če v postopku predhodnega preizkusa KPK ugotovi, da iz zadeve ne izhajajo sumi kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, komisija zadevo s sklepom zaključi ter v primeru suma kršitev iz pristojnosti drugih organov tem to odstopi v nadaljnje reševanje oziroma informacijo.
Če KPK ugotovi, da obstaja sum kršitve zgoraj omenjenega zakona, komisija uvede preiskavo. Tudi ta faza se lahko zaključi na več načinov: z ugotovitvami v konkretnem primeru ali ustavitvijo postopka. V primeru ugotovljenega suma kršitev iz pristojnosti drugih organov tem komisija prav tako odstopi zadevo v nadaljnje reševanje oziroma informacijo, so še pojasnili na KPK.
Na računskem sodišču pa so odgovorili, da sklep parlamentarne komisije v okviru svojih pristojnosti obravnavajo kot prejeto pobudo za revizijo ter dodali, da se brez predhodno opravljene revizije računsko sodišče ne more opredeliti do konkretnega ravnanja uporabnika javnih sredstev.
Računsko sodišče predloge poslancev in delovnih teles pri določanju revizij, ki jih bo izvedlo v posameznem koledarskem letu, sicer obravnava prednostno.
Je pa program dela računskega sodišča za izvrševanje revizijske pristojnosti zaupen, zato sodišče informacije o morebitni načrtovani izvedbi revizije ne more dati, so še dodali. Glede na običajno prakso sodišča je sicer mogoče predvidevati, da bi lahko računsko sodišče primer izplačila denarnega dela Prešernove nagrade Makarovič obravnavalo tudi v okviru kakšne druge revizije. Program revizij računsko sodišče za tekoče leto praviloma določi že ob koncu predhodnega leta.
Ministrstvo za kulturo je junija letos umetnici Makarovič iz proračuna nakazalo denarni del Prešernovega nagrade v višini 8.346 evrov, zaradi česar je NSi zahtevala sklic nujne seje parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. Na seji so med drugim sprejeli sklep, da izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade preverita računsko sodišče in komisija za preprečevanje korupcije.
Makarovič je bila prejemnica Prešernove nagrade za leto 2000, a jo je v celoti zavrnila. Pred podelitvijo letošnjih Prešernovih nagrad je umetnica izrazila pričakovanje, da ji bo nagrada za življenjsko delo vrnjena. Željo je izrazila potem, ko so se v javnosti razširile govorice o domnevnih zlorabah patra Marka Rupnika in vprašanju upravičenosti njegove Prešernove nagrade za življenjsko delo, zaradi katere je Makarovič leta 2000 Prešernovo nagrado zavrnila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje