Mineva eno leto od smrti tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je vse življenje opozarjal na nujnost ohranjanja narodne zavesti in nevarnost totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Ob obletnici bodo nocoj v Bruslju odprli razstavo, kjer bodo med drugim razstavljeni Pahorjevi romani in druga literarna dela, pa tudi nekaj njegovih nagrad in priznanj ter pisateljevi osebni predmeti.
Ob prvi obletnici smrti Borisa Pahorja bodo drevi v Bruslju odprli razstavo, posvečeno pisatelju, prejemniku nagrade Evropskega parlamenta državljan Evrope in velikemu svetovljanu, ki se je uveljavil kot eden najpomembnejših pričevalcev fašističnega nasilja. Odprtju razstave bo sledil še pogovor s strokovnjaki in poznavalci Pahorjevega dela.
Razstava je nastala na pobudo poslanca Evropskega parlamenta Matjaža Nemca, ki je lani ob Pahorjevi smrti predlagal, da se ob obletnici priredi posebna slovesnost v njegov spomin. Kot so povedali v poslančevi ljubljanski pisarni, so si priložnostno postavitev zamislili kot potujočo razstavo, ki bo pozneje gostovala tudi po Sloveniji in drugod po svetu.
Poudarek je na Pahorjevih literarnih delih. Tako so za razstavo uspeli pridobiti Pahorjev roman Nekropola v vseh 18 prevodih, na ogled pa bo tudi faksimile prvih štirih natipkanih strani Nekropole, ki jih je Pahor spisal v 60. letih, danes pa jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Razstavljenih bo še nekaj Pahorjevih romanov in drugih literarnih del.
Razstavljenih bo tudi nekaj Pahorjevih nagrad in priznanj, poleg nagrade Evropskega parlamenta državljan Evrope tudi štiri najvišja državna odlikovanja, ki jih je prejel v Sloveniji, Italiji, Avstriji in Franciji.
Pahorjeva življenjska pot v petih jezikih
Na ogled bo tudi nekaj pisateljevih osebnih predmetov, kot so pisalna miza, tipkalni stroj, očala, čepica in plašč ter nekaj fotografij iz osebnega arhiva. Večino teh predmetov je Pahor podaril po njem imenovani knjižnici na Proseku pri Trstu, od koder so si jih zdaj izposodili za bruseljsko razstavo.
Razstava bo opremljena tudi s panoji, na katerih bo v petih jezikih – poleg slovenščine še v italijanščini, francoščini, nemščini in angleščini – predstavljena Pahorjeva življenjska pot, na ogled pa bo tudi posebna priloga Primorskih novic in Primorskega dnevnika, ki je izšla ob Pahorjevi smrti, so še povedali v Nemčevi pisarni.
Na nocojšnjem odprtju razstave bodo zbrane poleg pobudnika Nemca nagovorili še odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj.
Sledilo bo pogovorno omizje, ki ga bo povezovala novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar, na njem pa bodo sodelovali senatorka Italijanske republike v Rimu ter Pahorjeva prijateljica Tatjana Rojc, profesorica Univerze v Ljubljani in raziskovalka Marta Verginella, literarna zgodovinarka, profesorica in sodelavka Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU Urška Perenič ter filozof in fotograf Evgen Bavčar, ki je prav tako kot njegov prijatelj prejel priznanje Evropskega parlamenta državljan Evrope.
Kakšne so bile “sončne ure” pisatelja Borisa Pahorja, kakšna je njegova zapuščina, kaj razkriva njegova korespondenca, ki jo zdaj urejajo, zakaj je bil “samohodec”? In zakaj ni prav, da si ga prisvaja katerakoli politika? Dr. Urška Perenič je nedavno v N1 podkastu z izjemno pripovedovalsko močjo osvetlila Pahorjevo življenje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!