V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so pridobili izjemen zgodovinski dokument – rokopisni dnevnik staroavstrijskega diplomata grofa Janeza Filipa Cobenzla.
Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je nedavno pridobila rokopisni dnevnik staroavstrijskega diplomata grofa Janeza Filipa Cobenzla (1741-1810). Izjemen zgodovinski dokument je nastal med politično-diplomatsko misijo, pri kateri je avtor leta 1777 spremljal cesarja Jožefa II. v Pariz in Versailles.
Marija Antoaneta, Jožefova sestra, s francoskim kraljem Ludvikom XVI. po sedmih letih od poroke še ni imela potomstva, kar je ogrožalo politično zavezništvo Habsburžanov s francoskimi Burboni, s tem pa tudi evropsko ravnovesje sil v desetletju pred francosko revolucijo.
Dnevnik je običajno nastajal pozno zvečer. V njem je lapidarno navajal kraje v nemških deželah, Franciji in Švici, skozi katere je potovala cesarjeva delegacija, osebe, ki so jih srečevali, znamenitosti v posameznih mestih ter gledališke, operne in koncertne predstave, ki so jih obiskali. Nekajkrat avtor tudi zanimivo povzema svoje pogovore s cesarjem, predvsem o temah, za katere je bil Cobenzl pozneje zadolžen v nadaljevanju svoje zunanjepolitične kariere.
Na začetku besedila, ki je v celoti zapisano v francoščini visokega 18. stoletja, je avtor posebej opozoril, da gre za dnevniške zapiske, ki mu bodo pozneje služili za pripravo obširnejših spominov na pariško misijo, do česar pa ni nikoli prišlo, je zapisal jezikoslovec, zgodovinar in nekdanji veleposlanik RS v Parizu Janez Šumrada.
Janez Filip Cobenzl je bil rojen v palači svoje družine na ljubljanskem Novem trgu, po spletu okoliščin pa sta bila z bratrancem Janezom Ludvikom (1753-1809) zadnja moška potomca pomembne družine goriško-kranjskega plemstva slovenskega izvora. S spretnostjo, politično in družabno nadarjenostjo, kozmopolitsko večjezičnostjo, ki jim je odpirala poti v mnoge kulture, so se nekateri pripadniki baronske in zatem grofovske rodbine med sredino 16. in prvimi leti 19. stoletja povzpeli na najvišje položaje v habsburških dednih deželah.
Cobenzli so bili lastniki mestnih palač v Gorici in Ljubljani, zemljiških gospostev Prosek pri Trstu, Štanjel, Lože pri Vipavi, Predjama in še nekaterih. Zgraditi so si dali grad Hošperk nedaleč od Planine pri Rakeku, do leta 1944 enega od najlepših primerov baročne grajske arhitekture na Slovenskem.
Omogočili so študij in razvoj klasicističnega slikarja Franca Kavčiča, slikarsko zbirko Karla Cobenzla je kupila carica Katarina II. za peterburški Ermitaž še v času njegove gradnje, Karel, sicer Filipov stric, pa je bil med drugim ustanovitelj sedanje Kraljeve akademije Belgije.
Kot še zapiše Šumrada, je v pripravi tekstno-kritična izdaja Cobenzlovega dnevnika. Ob njej bosta objavljena tudi slovenski prevod besedila dnevnika ter spremna študija, v kateri bo obširneje predstavljena avtorjeva diplomatska kariera.
Cobenzlov dnevnik je NUK odkupila od nemškega antikvariata Steffen Völkel Rare Books.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!