Odbor za kulturo je obravnaval predlog priporočil za krepitev vrednot slovenske osamosvojitve. Predlog so pripravili v Novi Sloveniji, kjer med drugim predlagajo ponovno vzpostavitev samostojnega muzeja slovenske osamosvojitve, pa tudi prenovo učnih načrtov s posebnim poudarkom na tovrstnih vsebinah. Kot so poudarili predlagatelji predloga, je nedavna anketa novogoriške osnovne šole pokazala, da polovica otrok ni vedela, od koga smo se osamosvojili.
Odbor državnega zbora za kulturo je danes obravnaval predlog priporočil vladi za krepitev vrednot slovenske osamosvojitve. Pripravila ga je NSi, ki je predlagala vnovično vzpostavitev muzeja, posvečenega izključno slovenski osamosvojitvi, prenovo učnih načrtov in okrepljeno izobraževanje učiteljev, ki poučujejo o osamosvojitvi. Odbor jih ni sprejel.
Iva Dimic (NSi) je v imenu predlagatelja poudarila, da zgodovinski proces in gradivo, vezano na osamosvojitev Slovenije, predstavljata slovensko kulturno dediščino, zato si zasluži poglobljeno razpravo. Vladi so zato predlagali ponovno vzpostavitev samostojnega muzeja, ki bo posvečen izključno slovenski osamosvojitvi, bo osrednji javni zavod za hrambo in predstavljanje zgodovinskih virov iz obdobja osamosvojitve, bo za to imel na voljo ustrezne prostore ter bo splošni javnosti s sodobnimi, interaktivnimi pristopi omogočal spoznavanje osamosvojitvenih procesov in krepil narodno zavest.
Poleg tega strokovnim svetom v osnovnem in srednjem šolstvu po njenih besedah priporočajo prenovo učnih načrtov s posebnim poudarkom na vsebinah o slovenski osamosvojitvi, da poskrbijo za njihovo ustreznejšo časovno umeščenost v šolskem letu, in krepitev didaktične usposobljenosti učiteljev. Priporočajo še, naj vlada razpise v kulturi zasnuje tako, da krepijo vrednote slovenske osamosvojitve in pozitiven odnos prebivalcev Slovenije do samostojne države.
Dimic je obžalovala, da na seji ni nikogar z ministrstva za vzgojo in izobraževanje. “Prvo priporočilo se nanaša na ministrstvo za kulturo, ostala pa na ministrstvo za izobraževanje. Anketa osnovne šole v Novi Gorici je pokazala, da polovica otrok ni vedla, od koga smo se osamosvojili,” je med drugim dejala.
Kulturno ministrstvo želi reformirati muzeje in galerije
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je še enkrat ponovila, da je združitev dveh muzejev, Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, v nov javni zavod sledila priporočilom strokovne javnosti in veteranskih društev, ki so opozarjali, da je bila odločitev za ustanovitev samostojnega muzeja preuranjena ter brez javne razprave in strokovnih podlag. “Muzej je deloval brez zbirke in prostorov, kar je osnova za muzej, zato smo oba muzeja združili, s čimer se daje večja podpora raziskovanju slovenske osamosvojitve,” je izpostavila.
V tem smislu je omenila pripravo nacionalne strategije za muzeje in galerije, katere namen je reformirati muzeje in galerije, prenoviti sistem, v katerem delujejo, ter jim dati nov zagon pri razvoju programov, digitalni transformaciji ter podpori lokalnim in ustvarjalnim skupnostim. Glede izobraževanja pa ta poteka tudi v sklopu muzejske javne službe oz. skupnega pedagoško-zgodovinskega projekta Zbrali smo pogum, ki je prvenstveno namenjen šolarjem in dijakom, je med drugim dodala.
V razpravi so se med poslanci koalicije in opozicije vrstili argumenti za in proti priporočilom. Andreja Rajbenšu (Svoboda) je izpostavila, da muzej slovenske osamosvojitve ni ukinjen, ampak priključen Muzeju novejše in sodobne zgodovine, kar pozdravlja iz strokovnega, finančnega in prostorskega vidika. “Vse ostalo ideološko razpravljanje nima nobene veze s krepitvijo vrednot slovenske osamosvojitve,” je dejala.
Tudi za Damijana Zrima (SD) je razprava ideološko obarvana, saj bi več časa morali posvečati aktualnim reformam in se ne ukvarjati z ideološkimi vprašanji. “Vse, kar bo danes izrečeno, bo politično in ne strokovno,” je prepričan. Tatjana Greif (Levica) pa je izpostavila, da je med mladino pomanjkljivo splošno znanje zgodovine.
V današnji razpravi po mnenju Alenke Jeraj (SDS) ni “nič političnega”, izpostavila je 79 izobražencev, ki je podpisalo pismo proti združitvi muzejev, pa tudi v Muzeju novejše zgodovine niso nič vedeli o nameravani združitvi, je dodala. Združitev muzejev v enega je po oceni Andreja Hoivika (SDS) napaka, gre za ideološki projekt nove institucije.
Janez Cigler Kralj (NSi) pa je ocenil, da je šlo pri združitvi za “revanšistično potezo, ki je rezultirala z odpovedjo delovnega razmerja direktorju Jožetu Dežmanu“.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje