V Kranju razstava o Prešernovem kultu v socializmu

Kultura 02. Dec. 202109:36
Delite:
france prešeren
Foto: Srdjan Živulovič/BOBO

Gorenjski muzej je ob letošnji obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna v galeriji Prešernove hiše v Kranju pripravil občasno razstavo z naslovom Prešernov kult v socializmu v Kranju. Zaradi epidemioloških razmer slavnostnega odprtja razstave ne bo, na ogled pa bo od danes do 30. januarja.

Kot so sporočili iz Gorenjskega muzeja, razstava prikazuje najzanimivejše poudarke praznovanja in slavljenja našega največjega pesnika. Kustos razstave Gašper Peternel je pojasnil, da je bil cilj jugoslovanskih ideologov prirediti Prešerna v simbol nacionalno in kulturno raznolike, toda idejno poenotene države. V vzornici Sovjetski zvezi so za ta namen uporabili Aleksandra Puškina.

Za izgradnjo pesnika kot simbola so uporabili le nekatere pesmi oziroma verze, večinoma iz Zdravljice in Uvoda h Krstu pri Savici. Druge pesmi, kot so Sonetni venec, Soneti nesreče, Povodni mož, Od Rošlina in Verjankota, so bile uporabljene zelo redko, večina pa sploh nikoli.

Utrjevanje kulta se je nadaljevalo s poudarkom praznovanja kulturnega praznika, pri čemer se je poudarjalo vrednote skupnosti in ne več samo ustvarjalnost posameznika. Največji ritualni element praznika pa je nastal, ko je bila leta 1946 podpisana odredba o podeljevanju nagrad za največje uspehe na področju umetnosti in znanosti. Prve so podelili naslednje leto. Pesnikovo ime so nagrade z zakonom dobile šele leta 1955, od leta 1961 pa jih podeljujejo izključno za umetnost.

V Kranju je najpomembnejšo vlogo pri razvoju Prešernovega kulta odigral Črtomir Zorec, ki si je kot prvi projekt zadal ureditev hiše, v kateri je v Kranju živel in deloval Prešeren, v muzej. Hiša je bila tedaj v lasti Marije Kokl in njenega sina Milana, ki sta imela v njej prodajalno tkanin. Mestni ljudski odbor pa je odločil, da se hiša brez odškodnine prevzame v javno lastništvo, da se v njej uredi kulturnozgodovinski muzej, “ki nas bo”, kot je ob prevzemu hiše 7. februarja 1949 dejal Zorec, “spominjal na našo častno kulturno zgodovino, katere predstavnik in najvišji vrh je Prešeren”.

Svojo vizijo o tem, kakšna naj bo ureditev hiše, sta predlagala književnik Janko Rozman in arhitekt Marjan Mušič. Prva stvar, ki so jo v hiši postavili ob stoti obletnici Prešernove smrti, pa je bil njegov doprsni kip, ki je bil delo Frančiška Smerduja. Načrt za obnovo Prešernov hiše je pripravil tudi arhitekt Jože Plečnik, a ni bil izveden. Prešernov spominski muzej je bil v hiši dejansko odprt šele 8. februarja 1964.

Komentari

Vaš komentar