Prešernovi nagradi bosta letos prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razkril letošnje prejemnike Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič.
V obrazložitvi so o Kugler zapisali, da v skoraj štiridesetih letih svojega delovanja ves čas išče nove poti izražanja, raziskuje različne medije, jih pretaplja in sestavlja v nove oblike umetniških sporočil. “Osrednji motiv njenega ustvarjanja je velikokrat človek kot bitje, figura in objekt,” je zapisala strokovna komisija za uprizoritvene umetnosti, ki je Kugler predlagala skupaj s komisijo za avdiovizualne umetnosti.
Kot so dodali, so izjemnost njenega umetniškega ustvarjanja prepoznale žirije, strokovna javnost in publika na skoraj vseh celinah. Kugler je prejela več nagrad Slovenskega filmskega festivala, nagrado Zlata ptica (1994) in nagrado Prešernovega sklada (2008).
V obrazložitvi pa so o akademskem slikarju Hermanu Gvardjančiču zapisali, da je že desetletja ena osrednjih figur slovenske likovne umetnosti. “Od zaključka študija konec šestdesetih je redno in uspešno razstavljal v najuglednejših razstaviščih doma in v tujini in za svoje delo prejel številne nagrade in priznanja,” so še zapisali.
Kot so dodali, Gvardjančič ustvarja temačno, tesnobno atmosfero, ki zaznamuje večino njegovih del. Kljub prevladujočim težkim tonom njegova dela delujejo katarzično, osvobajajoče, navdihujoče, kar nedvomno kaže, da je ustvarjalcu uspelo preseči lastno subjektivnost in vstopiti v polje univerzalnih vrednot, ki presegajo čas in prostor. “Herman Gvardjančič je slikar, vrhunski umetnik, ki si nedvomno zasluži najvišje državno priznanje za svoj bogati opus,” je obrazložitev sklenil član strokovne komisije za likovne in novomedijske umetnosti Robert Lozar.
Znani pa s tudi nagrajenci Prešernovega sklada. To so pisatelj in novinar Dušan Jelinčič za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev za solistične recitale in klavirske koncerte na domačih in tujih odrih, akademski slikar Nikolaj Beer za cikel razstav, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar za film Orkester in arhitekturni atelje Medprostor za dosežke v preteklih treh letih.
O dobitnikih je odločal upravni odbor (UO) Prešernovega sklada na predlog šestih področnih komisij. Izbirali so med 109 vlogami, ki so prispele na javni poziv, in tremi predlogi članov komisij, je na današnji razglasitvi nagrajencev v Narodni galeriji povedal predsednik UO sklada Jožef Muhovič. Nagrade bodo podelili na predvečer kulturnega praznika, 8. februarja, na državni proslavi, ki jo bo režiral Matjaž Farič.
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prešernovo nagrado podeljujejo ustvarjalcem, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Nagrado Prešernovega sklada pa prejmejo ustvarjalci za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje