Četverica opozicijskih strank je interpelacijo proti pravosodnemu ministru Marjanu Dikaučiču vložila manj kot tri mesece po tem, ko se je pridružil Janševi vladi. Med drugim mu očita objavo nezakonitega poziva za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev. Dikaučič odgovarja, da si prizadeva za čim boljše pogoje delovanja pravosodnih organov.
Prva dva ministra, ki se bosta morala to jesen zagovarjati pred poslanci, sta ministrica za izobraževanje Simona Kustec in pravosodni minister Marjan Dikaučič. Oba sodita v kvoto ministrov SMC. Medtem ko je Kustec na ministrskem mestu od imenovanja Janševe vlade in jo je ena interpelacija že doletela, pa se je Dikaučič ministrski ekipi pridružil pred slabimi tremi meseci.
Proti Dikaučiču so interpelacijo spisali v LMŠ, njena nosilka pa je podpredsednica državnega zbora Tina Heferle. Pravosodnemu ministru očitajo objavo nezakonitega javnega poziva za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, statiranje pri nedopustnem odlašanju vlade z imenovanjem državnih tožilcev ter sodelovanje pri sprejemanju zakonskih predlogov, s katerimi vlada posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.
“Dejanja pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, še bolj pa opustitve ravnanj potrjujejo temeljno bojazen, ki je vzklila že na predstavitvi pred matičnim odborom za pravosodje, da bo zgolj navidezni, tako rekoč slamnati minister,” lahko preberemo v interpelaciji. Ob tem je opozicija dodala, da se je minister na predstavitvi izmikal vsebinskim opredelitvam in izražanju mnenj – še zlasti se je k splošnim izjavam zatekal v “sagi evropska delegirana tožilca”.
Po navedbah poslancev LMŠ, SD, Levice in SAB ministru Dikaučiču sicer ni mogoče naprtiti krivde za vladno nezakonito razveljavitev prvega javnega poziva k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije, saj tedaj ni bil še niti kandidat za ministra. Je pa po njihovi oceni odgovoren za objavo drugega, julijskega javnega poziva za omenjeni mesti. “Kot pravni strokovnjak, če to je oziroma ker se tako predstavlja sam, bi moral to nezakonito ravnanje vlade ne samo prepoznati, pač pa nanj javno opozoriti ter ga – če kot član vlade sploh ima kakršnokoli veljavo – preprečiti. A tega ni storil. Nasprotno – objavo nezakonitega razpisa je v pomanjkanju ali ob odsotnosti (lastnega) mnenja molče dovolil. S tem je med drugim dopustil kršitev načel vladavine prava in ’odobril’ vladno uzurpacijo tolmačenja zakonov oziroma pravnega reda,” je navedeno v interpelaciji.
Pri utemeljitvi očitkov, da je Dikaučič pri imenovanju državnih tožilcev pristal na vladno zavlačevalsko taktiko, opozicija opozarja na selektivno izbiro tožilcev, ki naj bi jo vodili politični motivi. Kot primer izpostavljajo, da je vlada v postopku imenovanja treh tožilcev na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani imenovala kandidata, ki je bil v dokončnem mnenju državnotožilskega sveta po primernosti za imenovanje razvrščen na tretje mesto, o predlogu za imenovanje kandidatov, razvrščenih na prvo in drugo mesto, pa sploh še ni odločila.
“Z nezakonitim zaviranjem pri kadrovanju minister Dikaučič izvaja preventivno oziroma opozorilno discipliniranje tako novih kot že imenovanih državnih tožilcev, s tem pa namerno in naklepno spodjeda pravno državo,” so ocenili opozicijski poslanci.
Avtorji interpelacije so se dotaknili tudi zadnjega razkritja portala 24ur, da je Dikaučič osumljen davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin, zaradi česar je okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti pred letom dni vložilo zahtevo za sodno preiskavo. “To je še eden od razlogov, da Dikaučič nikakor ne bi smel postati minister,” poudarjajo v opoziciji.
Vladi in Dikaučiču kot njenemu ministru očitajo še, da nista upoštevala zahtev ustavnega sodišča o odpravi ustavnih neskladnosti v zakonu o nalezljivih boleznih. Namesto da bi vlada odločbo ustavnega sodišča dosledno uresničila, je po navedbah opozicije v zakonski predlog prelila lastne protiustavne in povečini razveljavljene odloke, s katerimi je krnila človekove pravice in temeljne svoboščine ljudi. “Namesto da bi se po novem fiasku na ustavnem sodišču svojim omejevalnim pristopom odpovedala, jih je skušala uzakoniti. To zgolj napoveduje, da se doslej uporabljeni represiji, ki jo po novem kroji tudi minister Dikaučič, ne namerava odpovedati,” lahko preberemo v interpelaciji.
Dikaučič: Interpelacijo razumem kot sestavni del politike
Aktualni minister za pravosodje po ocenah LMŠ, SD, Levice in SAB torej ravna povsem drugače, kot je obljubljal na junijski predstavitvi v državnem zboru. Tedaj je namreč dejal, da bo na vsakem koraku skrbel za avtonomijo pravosodja in za zagotavljanje vseh pogojev, ki jih posamezni deli sistema potrebujejo za opravljanje svoje funkcije. “Dikaučič nikakor ni branik vladavine prava temveč njen nasprotnik in namerni rušitelj,” je predlog poslancem, da ga razrešijo z ministrske funkcije, pospremila opozicija.
“Interpelacija je prišla v zahtevnem času, prej kot v treh mesecih po mojem imenovanju, vendar jo razumem in sprejemam kot sestavni del politike. Nenazadnje bo to priložnost, da pokažemo, kaj tudi v luči zavez iz koalicijske pogodbe delamo na ministrstvu in kje so prioritete našega dela,” se je na vložitev interpelacije odzval minister Dikaučič. Ob tem je dodal, da si skupaj s sodelavci prizadeva za čim boljše pogoje delovanja pravosodnih organov ter za čim bolj učinkovit in pravičen postopek za vse.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!