Oglaševanje

330 milijonov evrov manj za družinske in socialne transferje: nevladniki koalicijo pozivajo k premisleku

author
STA
19. nov 2026. 12:25
Goran Forbici
Goran Forbici | Foto: Borut Živulović/F.A.BOBO

V nevladnih organizacijah so koalicijo pred petkovim potrjevanjem proračuna v DZ pozvali, da predvidene reze ponovno preučijo, saj rebalans proračuna za leto 2027 predvideva 330 milijonov evrov manj za družinske in socialne transferje. Ukrepi bi namreč najbolj prizadeli otroke, enostarševske družine, invalide, mlade in druge ranljive skupine.

Oglaševanje

Poslanci koalicije so v minulih dneh zavrnili vsa dopolnila, s katerimi bi preprečili zmanjšanje sredstev za posamezne socialne pravice, je v skupni izjavi dejal direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici.

Predlog proračuna tako predvideva 51 milijonov evrov manj za otroške dodatke, 20 milijonov manj za štipendije, 78 milijonov manj za denarno socialno pomoč, 55 milijonov manj za osebno asistenco in 83 milijonov manj za starševska nadomestila. Predvideno je tudi zmanjšanje investicij v zdravstvu za 81 milijonov evrov oziroma 40 odstotkov, je naštel.

Dotaknil se je tudi napovedi finančnega ministra Andreja Širclja, da naj bi vlada prihranke dosegla z optimizacijo sistema in preprečevanjem zlorab, ni pa pojasnil obsega domnevnih zlorab in konkretnih ukrepov, s katerimi naj bi jih preprečili. V odzivu na oceno Fiskalnega sveta je vlada namreč napovedala vsebinske spremembe pogojev za dodeljevanje otroških dodatkov, državnih štipendij in denarne socialne pomoči.

Po opozorilu Forbicija bi to pomenilo, da bi država z zakonskimi spremembami zaostrila pogoje in zmanjšala obseg pravic, nato pa izplačevala tisto, kar bi ljudem po spremenjeni zakonodaji še pripadalo.

Otroški dodatek bi lahko izgubilo do 106.000 otrok

Mati samohranilka z dvema otrokoma in 1.100 evri neto plače bi namreč ob enakomernem zmanjšanju otroških dodatkov izgubila približno 65 evrov mesečno oziroma skoraj 800 evrov letno, je pojasnil Matic Slapšak iz Rdečega križa Slovenije. Če bi država prihranke dosegla z zmanjšanjem števila upravičencev, bi lahko otroški dodatek izgubilo od 64.000 do 106.000 otrok, je opozoril.

Revščina pa ni le problem brezposelnih, je dejala Julija Mišič iz Zveze Anita Ogulin. V veliki meri se na njih "obračajo družine, kjer so starši zaposleni za minimalne plače ali tik nad njimi, ki izpadejo iz večine cenzusov in prejemajo minimalne otroške dodatke".

Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tanita Čamdžić je opozorila še na pomen dostopne štipendijske politike. Osnovni mesečni stroški mladih, ki se izobražujejo v Ljubljani, po njenih navedbah presegajo 400 evrov. Študentsko delo je za številne postalo nujen pogoj za pokrivanje življenjskih stroškov, vendar ne bi smelo biti pogoj za dostop do izobraževanja.

Predsednica Sveta za invalide RS Mateja Toman je opozorila, da varčevalni ukrepi ne smejo nesorazmerno prizadeti invalidov in starejših ter ogroziti njihovih že pridobljenih pravic. Ob tem je spomnila na obveznosti Slovenije iz konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki med drugim določa, da morajo biti invalidi in njihove reprezentativne organizacije vključeni v odločanje o vprašanjih, ki vplivajo na njihove pravice. Ta obveznost po pojasnilih odbora ZN za pravice invalidov velja tudi pri odločanju o javnem proračunu, je dodala.

Na povezavo med ekonomsko negotovostjo in nasiljem v družini je opozorila predstavnica Društva SOS telefon Breda Špacapan. Socialni transferji so po njenih besedah za žrtve nasilja, največkrat matere z otroki, pogosto ključna varovalna mreža, ki jim omogoča odhod iz nasilnega okolja in začetek samostojnega življenja. Brez zadostnih prihodkov, dostopnega stanovanja in varstva otrok so lahko prisiljene ostajati v nevarnih odnosih.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih