Večja slovenska mesta so že danes razmeroma dobro pokrita s signalom najnovejše generacije mobilnih omrežij 5G. Vlada načrtuje, da bo do konca desetletja signal 5G dosegel vse prebivalce Slovenije. Strahovi glede morebitnega vpliva napredka v komunikacijski tehnologiji na zdravje verjetno nikoli ne bodo povsem izginili in tudi previdnost nikoli ne bo povsem odveč, a zanimanje širše javnosti za "grožnjo" 5G je v zadnjem času izzvenelo. Tudi prve meritve in izračuni kažejo, da bo izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju z uvajanjem 5G ostala bistveno pod mejnimi vrednostmi. Te so v Sloveniji strožje kot v večini evropskih držav.
Na prvi dan lanskega marca se je uradno odprla vseevropska spletna peticija proti “možnim škodljivim vplivom tehnologije 5G na zdravje in naravo”. Kot so ob tem na spletni strani “ZaSlovenijoBrez5G” zapisali organizatorji, je cilj iniciative, da “najkasneje v 12 mesecih zberemo vsaj milijon podpisov Evropejk in Evropejcev in kvoto v Sloveniji vsaj 5.700 podpisov”.
Plakat, ki svari pred 5G, 2020 (Žiga Živulović jr./ BOBO)
Danes je do izteka roka za zbiranje podpisov ostal še en mesec, pod peticijo na evropski ravni pa je manj kot 50 tisoč podpisov. Iz Slovenije je svoj podpis prispevalo manj kot tisoč ljudi.
Zdi se, da je zanimanje javnosti za domnevne nevarnosti uvajanja tehnologije 5G, novega standarda brezžične komunikacije, ki obljublja večje hitrosti prenosa podatkov in boljšo povezljivost, dodobra zamrlo.
Strahovi, ki so v povezavi s 5G v Sloveniji vzniknili v letu 2019, eskalirali v začetku 2020 in se nato zlili s teorijami zarot o epidemiji covida-19, so se, vsaj na videz, umirili.
Slovenski mobilni operaterji postopno razvijajo omrežje. Pokritost s 5G signalom je sicer za zdaj skoncentrirana v večjih mestih in krajih.
N1
Ministrica za digitalno preobrazbo EmilijaStojmenovaDuh je ta mesec na zaslišanju v državnem zboru napovedala, da je cilj do leta 2025 s signalom 5G pokriti vsa mestna naselja in tudi glavne primestne poti. “Do leta 2030 pa želimo zagotoviti pokritost povsod, torej za vsa naseljena območja v Sloveniji.” To je tudi v skladu z digitalno strategijo Evropske komisije.
Prve meritve omrežja 5G pokazale nizke obremenitve
Prve meritve delovanja omrežja 5G v Sloveniji niso pokazale ničesar dramatičnega. Strokovnjaki za elektrotehniko in fiziko z Inštituta za neionizirna sevanja (INIS), nevladne ustanove, ki se že vrsto let ukvarja z meritvami in raziskovanjem učinkov elektromagnetnega sevanja, so v začetku lanskega leta v štirih slovenskih mestih na 30 lokacijah izvedli meritve vpliva 5G baznih postaj na obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem.
“Izvedene meritve kažejo, da so obstoječe obremenitve okolja zaradi sistema 5G nizke,” navajajo svoje ugotovitve.
V prvi vrsti naj bi bila sicer to posledica dejstva, da bazne postaje 5G za zdaj skrbijo za razmeroma majhen delež komunikacijskega prometa, saj so bazne postaje še razmeroma redke, prav tako pa številne naprave še ne omogočajo 5G komunikacije.
K celotni izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju so frekvence, rezervirane za 5G, prispevale zgolj 2,8 odstotka. Največ so, razumljivo, prispevale najbolj množično uporabljane bazne postaje sistema 4G.
Denis Sadiković/N1
Največji izmerjeni skupni indeksi izpostavljenosti, torej seštevek prispevkov vseh izmerjenih frekvenčnih pasov, je znašal 22 odstotkov mejne vrednost. Povprečna izpostavljenost na vseh merilnih mestih je dosegla 6,2 odstotka mejne vrednosti.
Seveda pa se bo to v prihodnosti, z novejšimi napravami, nadaljnjim razvojem omrežij in uporabo dodatnih frekvenc, spremenilo. “Vsekakor gre v prihodnosti pričakovati intenziven razvoj omrežja 5G in s tem tudi višanje obremenitev okolja,” navajajo pri INIS.
A tudi v primeru najbolj neugodnih razmer, ko bi bile bazne postaje 5G polno zasedene in bi torej delovale pri največji moči, bi glede na izračune strokovnjakov INIS izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju dosegla le 10 odstotkov slovenskih mejnih vrednosti.
Pri čemer se bo sočasno z večanjem obremenitev omrežja 5G zmanjševala obremenitev in s tem sevanje ostalih komunikacijskih sistemov. Telekom Slovenije je denimo lani jeseni ugasnil sistem 3G.
Pri nas so mejne vrednosti postavljene nižje kot drugod
Slovenija je ena od sedmih evropskih držav, v katerih so mejne vrednost za obremenjevanje okolja z elektromagnetnim sevanjem postavljene nižje od mednarodnih priporočil, ki jih sprejema Mednarodna komisija za zaščito pred neionizirnim sevanjem (ICNIRP) in ki jih sprejema tudi EU. Dopustna obremenitev na območjih, na katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, je tako v Sloveniji desetkrat nižja od mednarodnih priporočil. Tako je že vse od leta 1996 sprejete uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
Višje frekvence, ne pa tudi sevanje
Večina frekvenc, ki jih bo uporabljala tehnologija 5G, se nahaja na delu elektromagnetnega spektra, ki je že dolgo v uporabi in jih med drugim uporabljamo za mobilno telefonijo starejših generacij. Frekvence v pasu 700 MHz so se denimo sprostile z ukinitvijo oddajanja analognega televizijskega signala.
Je pa z nadaljnjim razvojem omrežja predvidena tudi uporaba bistveno višjih frekvenc. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je leta 2021 na dražbi operaterjem prodala tudi frekvence v pasu 26 GHz, ki so desetkrat višje od danes množično uporabljanih.
Elektromagnetni valovi na tej frekvenci imajo krajši doseg, zato je za pokrivanje določenega območja potrebnih več (manjših) baznih postaj. Kot sicer poudarjajo pri ICNIRP, zaradi tega ni pričakovati bistvenega povečanja izpostavljenosti ljudi elektromagnetnemu sevanju. “Prve meritvene raziskave kaže, da bo izpostavljenost zaradi anten 5G približno podobna izpostavljenosti zaradi 3G in 4G baznih postaj.”
Tudi ob uporabi višjih frekvenc tako ni pričakovati bistveno povečane izpostavljenosti in s tem morebitnega vpliva na zdravje ljudi. “Razpoložljive znanstvene raziskave ne kažejo, da bi izpostavljenost brezžičnim tehnologijam lahko vzročno povezali s škodljivimi vplivi na zdravje,” pravi direktor INIS dr. Peter Gajšek. “Pod pogojem, da je skupna izpostavljenost nižja od mejnih vrednosti, ki jih določajo mednarodne smernice ICNIRP, ne pričakujemo posledic za javno zdravje.”
Denis Sadiković/N1
Obljuba pametnih anten
Sistem 5G poleg obilice novih anten in uporabe višjih frekvenc prinaša še eno pomembno novost – antene so dobile sposobnost usmerjanja signalnih snopov neposredno v aktivnega uporabnika. “Pametne antene ustvarjajo in usmerjajo signale le, kadar in kjer so potrebni. Če torej ni uporabnikov, denimo ponoči v spalnem naselju, oddajajo zgolj sinhronizacijski signal z močjo, ki je tudi do tisočkrat nižja od tiste, pri kateri deluje bazna postaja, ko je polno zasedena,” nam je po elektronski pošti pojasnil dr. Gajšek.
Po besedah biofizika dr. Gregorza Tatońa, poljskega strokovnjaka za učinke elektromagnetnih polj z Medicinske fakultete Jagelonske univerze v Krakowu, tehnologija 5G zaradi možnosti usmerjanja signalnih snopov dejansko obeta manjše obremenjevanje okolja s sevanjem. “Trenutno bazne postaje signal oddajajo vse naokoli, novejše 5G bazne postaje pa uporabljajo usmerjene snope signala, ki lahko sledijo premikom uporabnika.”
Usmerjeni žarki imajo sicer lahko večjo intenziteto, po drugi strani pa z elektromagnetnim sevanjem obremenjujejo manjše območje. “Zavedati bi se morali, da telekomunikacijskim operaterjem ni v interesu, da bi v okolico oddajali energijo po nepotrebnem. Tehnologija 5G obljublja bolj učinkovito komunikacijo, obeta pa tudi manjše obremenjevanje okolice.”
“Če lahko mikrovalovna pečica skuha juho…”
Dr. Gregorz Tatoń je v začetku meseca gostoval na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kot je poudaril v javnem predavanju, ga ljudje velikokrat sprašujejo, kakšni so negativni učinki izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju, on pa jim odgovarja, da to ni pravo vprašanje. Učinki so namreč odvisni od parametrov valovanja, predvsem od količine energije, ki jo prenaša. Pri čemer se je treba zavedati, da se pri sevanju komunikacijskih naprav pogovarjamo o elektromagnetnih poljih nizke intenzivnosti.
“Pri visoki moči je elektromagnetno sevanje lahko škodljivo,” nam je v pogovoru po predavanju razložil dr. Tatoń. “Pri zmerni moči ima učinek na človeško telo, a ga znamo v medicini nadzorovano uporabljati na učinkovit in varen način za diagnostiko in terapijo. Pri nizki moči nima nikakršnega učinka in ga lahko varno uporabljamo v telekomunikacijah.”
Ljudje pa negativne učinke pogosto zmotno povezujejo z določeno frekvenco. Mikrovalovne pečice denimo obratujejo pri podobni frekvenci, kot jo uporabljata tudi tehnologiji Bluetooth in Wi-Fi. “Ljudje si mislijo – če lahko mikrovalovna pečica skuha juho, potem lahko Bluetooth in Wi-fi skuhata moje možgane.” A čeprav je frekvenca podobna, je moč tista, ki je bistveno drugačna.
Poleg moči delovanja je ključna tudi oddaljenost od vira elektromagnetnega sevanja, saj njegova moč s povečevanjem razdalje eksponentno upada. Najmočnejšemu sevanju smo v vsakdanjem življenju glede na meritve INIS denimo izpostavljeni ob uporabi indukcijskega kuhališča – na razdalji 30 cm doseže 35 odstotkov mejne vrednosti za izpostavljenost. Sevanje elektronske varuške, t.i. babyphona, doseže 24 odstotkov mejne vrednosti. Sledijo mobilni telefon (15%), brivnik (13%), sušilnik za lase (12%), mikrovalovna pečica (8%). Sevanje naprave Wi-Fi doseže manj kot odstotek mejne vrednosti, sevanje bazne postaje mobilne telefonije na razdalji 180 metrov pa 3 odstotke mejne vrednosti.
PROFIMEDIA
Slabotna povezava mobilnih telefonov z rakom v glavi
Mnogi imajo vsaj do določene mere slab občutek zaradi sevanja mobilnih telefonov. Eden od argumentov za previdnost je dejstvo, da je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) sevanje mobilnih telefonov leta 2011 uvrstila v skupino 2B, med dejavnike, ki morda lahko povzročajo raka.
Neionizirno sevanje elektronskih naprav ima sicer samo po sebi premajhno energijo, da bi poškodovalo kemijske vezi v celici, kot se to dogaja pri radioaktivnem sevanju.
A iz nekaterih epidemioloških študij izhaja, da se lahko pri dolgotrajni intenzivni uporabi mobilnih telefonov malenkostno poveča tveganje za razvoj možganskih rakov, gliomov.
profimedia
Gliomi so najpogostejši med sicer na splošno redkimi možganskimi tumorji. V Sloveniji jih zdravniki odkrijejo pri približno 140 ljudeh letno.
Kot so na vrhuncu zanimanja za učinke 5G konec leta 2019 zapisali na Onkološkem inštitutu, se število primerov gliomov v skladu s splošnim trendom povečevanja rakavih obolenj v zadnjih desetletjih povečuje, pri čemer pa se je rast po letu 2002 dejansko upočasnila.
Register raka RS
“Ker se je število zbolelih z gliomom v Sloveniji v dobi pred mobilnimi telefoni povečevalo celo nekoliko hitreje kot raste v zadnjih petnajstih letih, lahko precej zanesljivo sklepamo, da novih primerov možganskih gliomov v naši populaciji ni mogoče pripisati sevanju mobilnih telefonov.”
Poleg tega je izpostavljenost naših možganov s prihodom pametnih telefonov upadla, saj naprave vse manj tiščimo k ušesu, kot smo jih včasih, in jih vse bolj uporabljamo na druge načine.
Elektromagnetne zdravstvene težave
Obstaja pa del ljudi, ki so prepričani, da jim tudi izpostavljenost nizkoenergijskmu elektromagnetnemu sevanju povzroča kopico zdravstvenih težav. Na seznamu težav, ki naj bi zaradi izpostavljenosti sevanju elektronskih naprav pestile t.i. elektrohipersenzitivne ljudi so utrujenost, nespečnost, nemirnost, anksioznost, depresija, omotica, šumenje v ušesih, glavoboli, zbadanje v mišicah …
Nekateri si omislijo posebna ogrinjala, ki naj bi jih varovala pred učinki sevanja (slika je iz Francije) / Profimedia
A za zdaj ni dokazov, da so te težave dejansko posledica izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju. Na to na svoji spletni strani opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija: “Vsaj nekatere od teh zdravstvenih težav so lahko bodisi posledica hrupa ali drugih okoljskih faktorjev bodisi tesnobe zaradi prisotnosti novih tehnologij.”
Dr. Grzegorz Tatoń se je skupaj s sodelavci preverjanja resničnosti učinka nizkoenergijskega elektromagnetnega sevanja lotil z nadzorovanim poskusom. Ljudem, ki se imajo za elektrohipersenzitivne, so v nadzorovanih pogojih trikrat zapored dodelili različne miselne naloge. V prvih dveh primerih sodelujoči niso vedeli, ali so pri tem izpostavljeni elektromagnetnemu polju ali ne. V tretje so se zavedali izpostavljenosti.
Nato so sodelujoče prosili, naj povedo, v katerem od prvih dveh primerov so bili izpostavljeni sevanju. “Pravilno jih je odgovorila približno polovica. Kot bi metali kovanec.”
Izvedli so dve tovrstni raziskavi. “Pri obeh smo uporabili enak protokol, smo pa pri prvi uporabili frekvenco, ki se uporablja za tehnologijo 4G/LTE, in nizko intenziteto elektromanetnega valovanja, pri drugi pa smo uporabili višjo frekvenco, ki je na Poljskem predvidena za tehnologijo 5G, in z bistveno večjo intenziteto.” Rezultat pa je bil v obeh primerih enak – dokazov, da bi ljudje lahko občutili prisotnost elektromagnetnega sevanja, niso našli.
Nocebo učinek
Raziskave dr. Tatońa in številni drugi podobni poskusi kažejo, da ljudje, ki menijo, da so elektrohipersenzitivni, v nadzorovanih pogojih niso sposobni zanesljivo zaznati prisotnosti elektromagnetnega polja in njegovih domnevnih škodljivih učinkov.
“Raziskave kažejo, da simptome povzroča prepričanje o izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju, kar ozačujemo kot nocebo učinek,” navaja ICNIRP. Gre za nasprotje učinka placeba – pri nocebu pričakovanje, da določen dejavnik povzroča negativne zdravstvene učinke, te učinke dejansko tudi sproži.
“Ni pomembno, ali gre za psihološki ali fiziološki problem. Trpljenje je resnično,” poudarja dr. Tatoń. “A več raziskav kot naredimo, bolj sem prepričan, da gre za psihološki problem. Hkrati pa kot znanstvenik ne morem trditi, da sem povsem prepričan.”
Še vedno se lahko izkaže drugače. “Še vedno ni povsem izključeno, da gre za resnični učinek mehanizma, ki ga še ne poznamo.”
Profimedia
Popolne gotovosti v znanosti ni, opozarja. “Ali mene osebno vpliv skrbi, me je strah? Ne. A dokler nismo popolnoma prepričani, je smiselno zmanjšati izpostavljenost. Zakaj ne bi ponoči izklapljali mobilnih telefonov? Če res ni treba spati ob prižganem telefonu, tega pač ne počnite. Ne moremo pa si privoščiti povsem izključiti brezžične komunikacije iz naših življenj.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje