Afera Black Cube bo, kot kaže, eno večjih političnih bojišč novega mandata

Po tem, ko so poslanci Svobode in Levice tik pred ustanovno sejo državnega zbora vložili zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije zaradi afere Black Cube, so to zdaj storili tudi poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter poslanci Resnice.

Prvopodpisani pod zahtevo desnega političnega tabora je predsednik Resnice in predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, podpisov Demokratov Anžeta Logarja pa pod danes vloženo zahtevo ni.

V parlamentarni postopek sta zdaj torej vloženi dve zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave zaradi afere Black Cube, ki je izbruhnila tik pred volitvami 22. marca letos.

Zahteva za parlamentarno preiskavo Svobode in Levice se osredotoča na preiskovanje morebitne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri domnevnem poskusu vplivanja na slovenske volitve iz tujine, zahteva za parlamentarno preiskavo SDS, NSi in Resnice pa se osredotoča predvsem na ravnanje Sove in policije.

Kot je znano, so se pred volitvami na spletni strani anti-corruption.2026.com začeli pojavljati krajši posnetki nekaterih znanih Slovencev, ki so bili - kot so javno izpovedali sami - zvabljeni v past, povabljeni v tujino na poslovne pogovore s predstavniki podjetij, ki so se kasneje izkazala za lažna.

Pogovori z njimi so bili tajno posneti, nato pa so bili izseki pogovorov objavljeni na omenjeni spletni strani. Posnetki so izkazovali morebitne sume koruptivnih kaznivih dejanj, povezanih predvsem z Gen-I, ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in vplivanjem na predsednika vlade in Svobode Roberta Goloba. Kmalu po izbruhu afere se je objavljanje posnetkov ustavilo.

Ali so posnetki verodostojni ali je šlo za lepljenke, zmontirane tako, da so bili posnetki videti kot izpovedi o domnevni korupciji, uradno še ni znano. Kot smo poročali, je dala policija posnetke preveriti v tujino.

Za Golobove nedopusten vpliv na volitve iz tujine, za Janševe zloraba domačih institucij

Afera je izbruhnila 16. marca, ko so nevladnika Nika Kovač in Filip Dobranić ter novinar Mladine Borut Mekina na novinarski konferenci dejali, da po njihovih podatkih za posnetki stoji zasebna izraelska obveščevalna služba Black Cube in da so bili predstavniki tega podjetja najmanj enkrat v Sloveniji in se, kot je tedaj zatrdil Mekina, srečali z Janezom Janšo.

Državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je kmalu zatem v izjavi za javnost - po seji sekretariata Sveta za nacionalno varnost - dejal, da so bili predstavniki Black Cube pred volitvami v Sloveniji štirikrat, decembra 2025 pa tudi na Trstenjakovi ulici.

Dodal je: "Direktor Sove nas je seznanil z dejstvi, ki kažejo na neposredno tuje vmešavanje v slovenske volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije." Nekaj dni za tem, 20. marca, je Sova potrdila, da so bili izraelski paraobveščevalni 11. decembra lani na Trstenjakovi 8, kjer je sedež stranke SDS.

Ob izbruhu afere so iz SDS najprej sporočili, da za Black Cube slišijo prvič, kasneje pa je predsednik stranke in najverjetnejši bodoči mandatar Janez Janša dejal, da bi bilo treba tistim, ki so razkrili korupcijo, postaviti spomenik.

Dodal je, da je bil svetovalec za nacionalno varnost v eni od preteklih izraelskih vlad Giora Eiland na sedežu SDS, da ga pozna in da Black Cube ni paraobveščevalna služba, temveč detektivska agencija, ki se ukvarja s korporacijskim pridobivanjem dokazov v sodnih sporih.

Po volitvah se je s podrobnostmi afere Black Cube seznanil tudi Svet za nacionalno varnost, kamor so bili poleg predsednice republike povabljeni tudi vsi predsedniki političnih strank, ki so se na volitvah 22. marca prebile v parlament.

Janša je tedaj znova zanikal, da bi poznal direktorja podjetja Black Cube Dana Zorello in Lirona Tzura, ki sta bila po ugotovitvah Sove 11. decembra lani skupaj z Eilandom na sedežu SDS. Dejal pa je, da je imel Eiland s sabo vedno šoferja in še koga. Ter dodal: "Enkrat je bil z njim neki slovenski diplomat."

Janša je po marčevski seji Sveta za nacionalno varnost v prepričanju, da je prišlo do zlorab pristojnih organov, parlamentarno preiskovalno komisijo tudi napovedal.

Sova je vodstvo policije in tožilstvo glede delovanja paraobveščevalne agencije in njenih stikih s slovenskimi subjekti konec marca obvestila o obstoju suma kaznivih dejanj.

Kaj se dogaja s policijsko-tožilsko preiskavo, ni znano, prav tako ne, sumi katerih kaznivih dejanj se preiskujejo ter kdo vse so osumljenci.

Je pa mogoče sklepati, da so pod lupo predstavniki Black Cube in njihovi agenti, ki so izvedli pogovore z znanimi Slovenci v tujini, saj je policija osebe, povezane s to afero, evidentirala v svojem informacijskem sistemu in jim bo onemogočen ponoven vstop v državo.

Kaj se je zgodilo na Cipru in v Franciji?

V prvi polovici aprila je agencija Reuters poročala, da je Black Cube deloval tudi na Cipru, kjer bodo volitve konec maja. Po objavi posnetkov, ki so obremenili svetovalca ciprskega predsednika in ga prisilili k odstopu, je Black Cube vpletenost v operacijo na Cipru potrdil.

Na posnetku sta bila poleg svetovalca še poslovnež in nekdanji minister, ki sta govorila o investicijah na Cipru, o stiku s predsednikom in načinu za donacije vladi. Podrobnosti preiskave na Cipru javno niso znane.

Danes pa je STA na podlagi zapisov v tujih medijih poročala, da domnevno vmešavanje izraelskega podjetja v marčevske lokalne volitve preiskujejo tudi v Franciji. Šlo naj bi za izraelsko podjetje Blac Core.

Povezav med izraelskim Black Core in izraelskim Black Cube po javno dostopnih virih ni mogoče najti, a glede na metode, kot so objavljene v tujih medijih, gre za podoben način delovanja. Tarča v Franciji je bilo po podatkih agencije Reuters nekaj kandidatov skrajno leve stranke Nepokorna Francija.

Kaj bi preiskovali poslanci SDS, NSi in Resnice in kako odgovarja Sova?

Slovenski parlament bo moral skladno s postopkom odločati o (ne)ustanovitvi obeh parlamentarnih komisij na temo Black Cube. Svoboda in Levica, kot omenjeno, zahtevata preiskavo vseh relevantnih okoliščin domnevnega vplivanja na volitve iz tujine in s tem ogrožanja nacionalne varnosti ter ugotavljanje morebitne odgovornosti nosilcev javnih funkcij (razumeti je, da predvsem Janše) pri tem.

Preiskovalna komisija, ki so jo danes zahtevali poslanci Resnice, SDS, NSi, SLS in Fokus pa se želi posvetiti predvsem temu, ali je prišlo do politične zlorabe Sove in policije.

Želijo, da se v preiskavi ugotovi "dejansko stanje in morebitna politična odgovornost zaradi suma, da so bile v javnost, predstavnikom nevladnih organizacij, medijskim družbam in drugim posredovane informacije o domnevnih povezavah posameznih političnih akterjev z zasebnimi obveščevalnimi strukturami, vključno z družbo Black Cube, ki naj bi bile po navedbah predlagateljev predstavljene kot verodostojne, čeprav naj ne bi bile utemeljene s podatki."

Prav tako želijo med drugim preiskati, ali je prišlo do usklajenega delovanja med nosilci javnih funkcij, obveščevalno-varnostnimi ali policijskimi strukturami ter med medijskimi ali komunikacijskimi akterji pri širjenju informacij, ali je bilo plasiranje informacij časovno povezano z volilnimi procesi in ali je lahko vplivalo na oblikovanje volilne volje in ali je Sova razpolagala z dejanskimi in preverljivimi podatki, "ali pa so bile njene ugotovitve selektivno interpretirane". Ugotoviti želijo tudi, ali je bila terminologija "nacionalne varnosti" uporabljena na način, ki presega njen zakonski in ustavni pomen.

Preiskovalna komisija, kot jo predlagajo poslanci treh strank politične desnice, bi se ukvarjala tudi s preiskavo suma, da so bile aktivnosti različnih enot policije, vključno z NPU prilagojene glede na politično pripadnost preiskovancev. Ugotoviti pa želijo tudi, ali so bile osebe v policiji, ki so imele posredni ali neposredni vpliv na vodenje postopkov proti politično izpostavljenim osebam po izvedbi teh postopkov, nagrajene s kariernim napredovanjem ali kako drugače. Preiskava bi namreč zajela obdobje od 1. junija 2022, ko je nastopila mandat vlada Roberta Goloba, do odreditve preiskave.

Iz Sove so, kot poroča STA, odgovorili, da agencija ves čas deluje strokovno, zakonito in skladno s svojimi pristojnostmi in da je v tem konkretnem primeru Sova posredovala tudi naznanilo državnemu tožilstvu. "Tovrstno delovanje paraobveščevalne organizacije je predmet preiskav več tujih obveščevalnih služb, ki so tako kot Sova njihovo delovanje v svojih državah zaznali kot grožnjo nacionalni varnosti, kar je razvidno tudi iz medijskih objav," so še sporočili iz Sove.