Plačevati davke in druge dajatve je "glupo". To je bilo sporočilo, ki so ga – če gre soditi po objavah na družbenih omrežjih – številni državljani razumeli iz objave posnetkov, na katerih naj bi bil pogovor ministra Vizjaka in podjetnika Petana. Na finančni upravi so se odzvali hitro, a blago: objavili so pesem o davkih z naslovom Zakaj bi sploh? Zakaj res, se sprašuje marsikdo. Ekonomist Marko Jaklič odziv javnosti razume, a opozarja, da s takšnim razmišljanjem onemogočamo razvoj države in družbe.
Potem ko je POP TV objavil posnetek, ki po interpretaciji komercialne televizije kaže, da je leta 2007 takratni minister za gospodarstvo in današnji minister za okolje in prostor Andrej Vizjak podjetniku in nekdanjemu članu LDS Bojanu Petanu svetoval, kako se izogniti plačilu davka, so družbena omrežja preplavila vprašanja uporabnikov, zakaj bi torej sami plačevali davke in druge dajatve.
Ekonomist Marko Jaklič opozarja, da je takšen odziv ljudi po eni strani razumljiv, po drugi strani pa si žagamo vejo, na kateri sedimo.
“To je glupo, glupo za firmo”
Na omenjenem posnetku lahko slišimo glas Vizjaka in Petana. Slišati je, kako Vizjak – ki sicer dvomi o avtentičnosti posnetka in pravi, da gre za lepljenko – reče: “Tako da, evo, jaz ne vem, zakaj bi denar metal tako bedasto stran, daj mi povej, koliko milijonov …. davke boš plačal … 30 milijonov, davke boš plačal.”
Petan mu (med drugim) odgovori, da druge rešitve ni in da bodo enkrat morali plačati davek. Vizjak na to odgovori: “Pa sem ti povedal scenarij, ko ga ni treba, škoda, to je glupo, glupo za firmo.”
Na družbenih omrežjih je izjava postala viralna. Številni uporabniki so objavili zapise o tem, da je plačevanje davkov in prispevkov “glupo”.
Pravkar sem plačala prispevke za s. p. in še nikoli v vseh teh letih se nisem ob tem počutila kot večje budalo!
Na Finančni upravi RS (Furs), ki jo vodi Ivan Simič in kjer poudarjajo pomen ustreznega komuniciranja o davčni politiki, so že včeraj zgodaj popoldne na družbenih omrežjih objavili odziv, zakaj je pomembno plačevati davke. Ubrali so kreativno pot in odziv zapisali v obliki pesmi. Vizjakove izjave niso želeli komentirati.
Kaj je torej smisel plačevanja davkov? Na Fursu pravijo, da je učinkovito pobiranje davkov in drugih dajatev potrebno za ustrezno financiranje javnih dobrin in storitev.
Med dajatvami največji delež predstavljajo prispevki za socialno varnost (30 odstotkov), davek na dodano vrednost (20 odstotkov), dohodnina (13 odstotkov), trošarine (10 odstotkov). Davek od dohodka pravnih oseb predstavlja samo tri odstotke, davek na premoženje pa zgolj dva odstotka vseh pobranih dajatev.
Pobrana sredstva se zbirajo v štirih blagajnah: v državnem proračunu, v proračunih občin, v blagajni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v blagajni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tako zbrana javna sredstva omogočajo enakopraven dostop vseh državljanov do javnih storitev, še pojasnjujejo na Fursu.
N1
Učinkovit način pobiranja davkov in prispevkov pa med drugim omogoča pravično razdelitev davčnega bremena.
Ko boste naslednjič razmišljali o zagovarjanju početja ministra Vizjaka, vzemite v roke svojo dohodninsko odločbo. Seštejte prvi stolpec. Toliko bi lohk imeli. Potem še stolpca pet in šest (ter dodajte cifro z dna obrazca). Toliko vam vzamejo, ker je "glupo" plačat davke. 1/2
Prof. dr. Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete ocenjuje, da “škandal Vizjak” predstavlja novo trpko potrditev, da živimo v državi, kjer “politiki zmago na demokratičnih volitvah dojemajo kot licenco za plenjenje v nekem ozkem interesu strank, somišljenikov ali celo posameznikov”, namesto da bi bili služabniki sedanjih in prihodnjih generacij, ki plačujejo in še bodo plačevale davke.
Slovenija po njegovih besedah spada med države, kjer je breme davkov in prispevkov relativno visoko, saj prerazdelimo približno 50 odstotkov BDP, kar je primerljivo zahodnim in severnim evropskim državam. “Iz tega denarja plačujemo šolstvo, zdravstvo, ki sta za državljane večinoma brezplačna, vzdržujemo pokojninski sistem, gradimo infrastrukturo, ceste, železnice, javni potniški sistem, vzdržujemo javno upravo, ki naj bi primerno regulirala gospodarstvo in omogočala podjetjem in posameznikom, da se razvijamo, da smo boljši. Ne nazadnje z davki odplačujemo dolgove, in teh smo v zadnjem desetletju generirali ogromno. Generacije, ki prihajajo, jih bodo še dolgo odplačevale,” opozarja ekonomist.
“Verjamem, da smo kot posamezniki v veliki meri nezadovoljni z mnogimi od javnih storitev, deloma zaradi nizkih vlaganj v absolutnih številkah, ki so posledica našega relativno nizkega BDP. Predvsem pa je naše nezadovoljstvo posledica dejstva, da ne obvladujemo najbolje skupnega interesa oziroma skupnih sistemov. In za to je najbolj odgovorna politika. Vendar moramo hkrati priznati, da je politika odraz nas samih. V času covida-19 smo dokazali, da smo v odnosu do skupnega interesa, do države in njenih institucij, precej bližje vzhodu Evrope kot zahodu oziroma severu. Za vzhod je značilno veliko nezaupanje do države in njenih institucij pa tudi do avtoritet, kot so znanost, šolstvo, zdravstvo … Pa tudi do sodržavljanov. Tudi temu lahko pripišemo nizko precepljenost in posledično večje težave v službenem in zasebnem življenju.”
Za čim večje vključevanje v civilno družbo in politični proces
Odziv ljudi, ki “nesprejemljivo, brezsramno in tudi protizakonito” ravnanje politike vidijo kot razlog za neplačevanje davkov, žalosti, a je po eni strani razumljiv, pravi Jaklič. Po drugi strani pa si tako žagamo vejo, na kateri sedimo, in onemogočamo razvoj države in družbe.
Bor Slana/ BOBO
Prof. dr. Marko Jaklič pravi, da odgovor ni v neplačevanju davkov.
“Na razvitem severu Evrope povprečni posameznik ne razmišlja o izogibanju davkom, ker ve, kaj ti pomenijo,” je jasen sogovornik. “Tudi ne tolerirajo posameznikov, prijateljev, ki razmišljajo tako. Še manj pa tolerirajo skorumpirane posameznike ali skupine. Njihov korupcijski indeks je najnižji na svetu. Odgovor torej ni v neplačevanju davkov, ampak v aktivnem državljanstvu, pokončni drži, v izobraževanju, pazljivem in odgovornem informiranju ter ne podleganju raznim populističnim težnjam ali voditeljem in lažnim informacijam.”
Po mnenju Jakliča je rešitev v čim večjem vključevanju posameznikov v civilno družbo in tudi v sam politični proces. Poziva tudi k pazljivosti na volitvah. “Morda se ne zavedamo, kakšno škodo delamo sebi in drugim, ko podpiramo sistem, ki ne izbira najboljših možnih voditeljev, ampak ‘naše’, ki skrbijo le zase in za svoje ozke, kratkoročne interese.”
Odzvala se je tudi predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin, ki se že desetletja ukvarja z najbolj ranljivimi skupinami v družbi in dobro razume posledice nedelujoče pravne in socialne države, dveh sistemov, ki ju omogočamo prav s plačevanjem dajatev. Zato je po njenem mnenju diskurz o izogibanju plačevanja davkov “nedopusten in škodljiv”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje