Ali veste, kje kostanja ne smete nabirati?

Sezona nabiranja kostanja se začenja. Toda, ali ste vedeli, da kostanja ne smete nabirati kar povsod, kjer nanj naletite?

Pravila za rekreativno nabiranje gozdnih plodov, med katere spadajo tudi kostanji, se sicer nanašajo predvsem na gozdove, medtem ko je zunaj gozda treba upoštevati lastništvo zemljišč in plodov.

"Nabiranje kostanja na kmetijskih površinah, če za to nimate dovoljenja lastnika, je kraja," nam je povedal Mihael Koprivnikar iz kmetijsko gozdarske zbornice.

To je ponazoril z nabiranjem orehov, jabolk ali drugih plodov z dreves, ki rastejo na primer na travnikih. "Ta drevesa in plodovi so last nekoga in jih torej ni dovoljeno kar tako nabirati."

Tudi nabiranje kostanjev na gozdnem robu lahko velja za krajo, je še opozoril. "Če stojimo na travniku in pobiramo kostanje, je to že lahko kaznivo," je dejal.

Lastniku prepovedi nabiranja plodov na njegovem kmetijskem zemljišču ni treba posebej označevati.

Poseben primer so opuščena ali neobdelovalna kmetijska zemljišča, kjer je dovoljeno kostanj nabirati samo v primeru, da gre za samoniklo rastlino.

Ker pa tega rekreativni nabiralci običajno ne vedo, je najbolje tudi te kostanje pustiti pri miru.

V gozdu so pravila nekoliko drugačna.

Rekreativno nabiranje kostanja je dovoljeno tudi v zasebnih gozdovih, saj slovenska zakonodaja omogoča prost dostop in gibanje po gozdovih ter rekreativno nabiranje gozdnih plodov tudi ljudem, ki niso lastniki gozda.

Vendar obstaja izjema.

"Če ima lastnik gozda oziroma kostanjevih dreves v gozdu prijavljeno dejavnost gojenja kostanjev za plodove, lahko nabiranje teh plodov prepove," nam je pojasnil Jože Mori iz sektorja za ukrepe v gozdovih pri Zavodu za gozdove Slovenije.

Za to prepoved mora zaprositi lokalno skupnost (občino). In če jo pridobi, lokalne skupnosti priporočajo, da prostor ali drevesa, kjer je rekreativno nabiranje kostanja prepovedano, označi.

Koliko kostanja lahko naberemo v gozdu?

V Sloveniji pravilnik o varstvu gozdov določa, da lahko posamezni obiskovalec gozda za lastne potrebe dnevno nabere največ dva kilograma kostanja.

Omejitev velja za posameznika in za posamezen dan, ne za posamezno drevo ali gozd. Načelno bi to lahko pomenilo, da štiričlanska družina lahko vsak dan nabere 8 kilogramov kostanja.

"A tudi tu je dobro imeti neko zdravo mero," pravi Koprivnikar.

Spoštujte tudi gozdni bonton

Mori pa opozarja, da je pri obisku gozda treba spoštovati tako imenovani gozdni bonton.

Začne se že s prihodom v gozd.

Če se odpravljate v gozd z avtomobilom, tega ne smete parkirati v gozdu ali na gozdni cesti.

Pri nabiranju plodov ne smete poškodovati rastlin ali uničevati podrastja ter po nepotrebnem vznemirjati živali v gozdu.

Poseben problem so tudi odpadki, ki jih za seboj puščajo obiskovalci, pravita oba sogovornika.

Gozdarski nadzorniki Zavoda za gozdove Slovenije pa lahko zaznane kršitve zgolj prijavijo pristojnemu prekrškovnemu organu ali inšpekciji, sami pa glob ne izrekajo.