Dobro leto in pol po državnozborskih volitvah, ko je novoustanovljena stranka Roberta Goloba Gibanje Svoboda prepričljivo zmagala in osvojila zgodovinskih 41 poslanskih sedežev, podpora stranki strmo pada. Javnomnenjska raziskava Mediane za časnik Delo je pokazala še veliko nezadovoljstvo volilcev z delom vlade, na lestvici priljubljenosti politikov pa je premier Robert Golob padel na neslavno predzadnje mesto. Gre za najstrmejši padec priljubljenosti v zgodovini merjenj predsednikov vlade. Kaj je razlog za takšno strmoglavljenje, smo povprašali nekatere poznavalce politike in analitike. Ti se strinjajo, da je padec podpore podoben kot pri vladi Mira Cerarja, a da so pomembno vlogo pri Golobovem padcu odigrali neopredeljeni volilci, ki so po epidemiji covida-19 množično odšli na volitve in izrazili nestrinjanje s politiko Janeza Janše v času proticovidnih ukrepov.
Padec podpore vladi Roberta Goloba, njegovi stranki Gibanju Svoboda in premierju Golobu, ki jo je za časnik Delo izmerila družba Mediana, so nekateri politični poznavalci označili za zgodovinskega. Skoraj 54 odstotkov vprašanih delo vlade ocenjuje kot negativno, največjo koalicijsko stranko Gibanje Svoboda podpira le še 14,4 odstotka vprašanih, predsednik vlade pa je na lestvici priljubljenosti politikov v novembru padel na neslavno 19. mesto (od 20.). Čeprav v Gibanju Svoboda pravijo, da so glavni kazalnik javnega mnenja volitve, pa si v največji vladni stranki le težko zatiskajo oči pred resnico: podpora jim strmo pada, na čelu s predsednikom stranke in vlade Robertom Golobom.
Direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt je za N1 pojasnila, da pri merjenju javnega mnenja pri podpori vlade že dobro leto zaznavajo rahel trend padanja, ki pa je bil nekoliko manjši oziroma se je obrnil v času hitrih ukrepov po uničujočih avgustovskih poplavah.
“Danes pa se trend padanja ne samo nadaljuje, ampak strmo pada. Dejstvo je, da je javnost nezadovoljna s popoplavnimi ukrepi, z razmerami v zdravstvu in na vseh ostalih področjih. Kajti reforme, ki so jih vladajoči obljubljali, po mnenju javnosti niso bile udejanjene,” je dejala Božič Marolt.
In prav neizpolnjene obljube, hitre besede in način komunikacije premierja Roberta Goloba so po mnenju naših sogovornikov ključni za strm padec podpore. Profesor na Fakulteti za družbene vede Miro Haček padec podpore vladi, Gibanju Svoboda in premierju Golobu pripisuje dvema dejavnikoma. Prvi je po njegovem mnenju način vodenja in sama politična osebnost Roberta Goloba, njegovo vodenje vlade, nastopi na novinarskih konferencah in njegov način komuniciranja. Kot drugi razlog pa je navedel, da koalicija svojih obljub, ki jih je dala volilcem, ni izpolnila.
“Od vsega, kar so napovedovali in obljubljali, nismo videli pravzaprav nič. Gre za manko vseh pomembnih napovednih reform. Koalicija se zdaj v resnici ukvarja sama s sabo, kar pa je spet povezano s prvim razlogom. Tisti, ki je kriv za to, da vlada ne dela v pravi smeri, da bi recimo ministri čutili dovolj pritiska, da bi se obljubljene reforme izpeljale, je predsednik vlade,” je poudaril Haček.
Tudi analitik, ustanovitelj in partner v družbi Valicon Andraž Zorko padec podpore vidi v luči nekaterih neposrečenih odločitev in nastopov predsednika vlade. Ob tem pa je dodal, da lahko zadnje Medianino merjenje javnega mnenja in Valiconovo Ogledalo Slovenije, ki je pokazalo na padec zaupanja v politične institucije v državi, povežemo tudi z burnim političnim dogajanjem oktobra. Odstop ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik in Golobova zaušnica ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu in kmetijski ministrici Ireni Šinko ter izključitev dveh vidnih obrazov iz stranke so le nekateri od razlogov za padec podpore. Zorko je ob tem pojasnil, da se javno mnenje o vladajočih v jesenskih mesecih po navadi poslabša, a je v trenutni situaciji treba omeniti še rast cen in energentov, ob tem pa se tudi inflacija še vedno ne umirja.
Konec zmagovanja novih obrazov?
Na vprašanje, kaj vidi kot razlog za skorajda zgodovinski padec podpore Robertu Golobu, je Zorko odgovoril, da gre za podoben scenarij kot pri Miru Cerarju in njegovi stranki SMC in tudi vseh tako imenovanih novih obrazih na levi sredini. “Te nove stranke nimajo zveste volilne baze. Okrog novega obraza se vedno zberejo volilci, ki volijo proti Janezu Janši. Vendar je v primeru Roberta Goloba še ena druga stvar, saj so na volitve prišli volilci, ki se jih po navadi ne udeležujejo. Zato je bila takrat tudi rekordna volilna udeležba. Volilci so takrat prišli na volitve zaradi nasprotovanja ukrepom Janševe vlade v času epidemije covida-19. To ne pomeni, da a priori podpirajo eno oziroma nasprotujejo drugi politični opciji. Gre za volilno bazo, ki je pretežno neideološka in išče bolj lastne koristi. Jasno je, da če imaš podporo sestavljeno na tak način, je logično, da ta podpora čez čas pade. Ob vsem skupaj, kar se je dogajalo v zadnjih tednih, pa je ta padec še toliko bolj strm,” je za N1 pojasnil Andraž Zorko.
Da lahko pri padcu podpore iščemo vzporednice s strankami novih obrazov iz preteklosti, se strinja tudi Rok Čakš, odgovorni urednik portala Domovina. Po njegovem mnenju je narava ‘instant’ strank, ki nastanejo pred državnozborskimi volitvami, da nimajo neke določene vsebine in programa, temeljijo pa na imidžu določene osebe oziroma vodje.
“Dokler ima ta oseba avreolo uspešnega menedžerja ali pa profesorja, kot je bilo to v primeru Mira Cerarja, da lahko premaga Janeza Janšo na volitvah, takšna stranka prosperira. V roku pol leta do leta in pol po volitvah, ko ta stvar pade, pa je tudi s podporo takšni stranki konec. Podpora temelji na zaupanju v voditelja in točno to se je zgodilo Robertu Golobu,” je dejal Čakš.
Po njegovem mnenju je Golob posegel v bazen tako imenovanih “nomadskih volilcev”, ki so usmerjeni bolj sredinsko ter liberalno in že nekaj volitev zapored odločajo o izidu. Ti volilci se, tako Čakš, selijo k novim obrazom z upanjem, ki jih je na zadnjih volitvah nekako še bolj podžgala grožnja vladavine Janeza Janše iz časov proticovidnih ukrepov. Prepoznali so jo kot vladavino, ki si je ne želijo, in so se zato tako odzvali na zadnjih državnozborskih volitvah. “Zdaj so ti volilci šli med neopredeljene, niso šli k že etabliranim strankam. Vprašanje je, ali bo taktika novih obrazov po Robertu Golobu še delovala. Bolj verjetno je, da bodo ostali med neodločenimi oziroma pasivnimi volilci. Če bo leva sredina tudi na naslednjih volitvah poskusila z novim obrazom, pričakujem večjo pasivnost volilcev,” meni Čakš.
“Golob je izgubil avtoriteto svoje besede”
Da volilci Gibanja Svobode ne odhajajo k SD ali Levici, je po mnenju Mira Hačka pričakovano. Bolj je verjetno, da bodo šli med neopredeljene volilce, kot pa da bi presedlali k sorodnim političnim strankam. “Če bi ti volilci hoteli voliti SD ali Levico, bi jih, pa jih niso. Če pa ne bodo dobili druge ponudbe, kot je trenutno na političnem meniju, se volitev v velikem številu ne bodo udeležili. Postali bodo apatični volilci,” je pojasnil Haček. Dodal je, da gre za volilce leve politične sredine, ki na volitvah izbirajo nov obraz, novega odrešenika oziroma novega Janeza Drnovška.
Po mnenju Andraža Zorka lahko to razumemo kot nezadovoljstvo s samo politično strukturo in političnimi strankami v Sloveniji.
“Menim, da je bil pomemben trenutek po poplavah, ko je koalicija nastopila zelo enotno in so nekako stopili skupaj. Ampak to ni trajalo dolgo. Morda je bilo na začetku ključno ravno to, da so ljudje razumeli to enotnost kot neki žarek upanja oziroma obljubo, da se lahko v slovenski politiki pride do določenih konsenzov pri ključnih stvareh. A se je zdaj to izkazalo za lažno,” je dodal Zorko.
Po njegovem mnenju so se razmerja med političnimi strankami leto in pol po državnozborskih volitvah nekoliko premešala, a da bi stranka Gibanje Svoboda kljub padcu podpore še vedno zmagala na volitvah, če bi bile te sedaj. “Ta antijanša sentiment bi spet zmagal, Gibanju Svoboda pa še vedno ne sledi nobena druga stranka, ki bi imela potencial, da lahko zmaga na volitvah,” je dejal.
Po mnenju Roka Čakša so spremljevalec projektov novih obrazov pričakovanja, ki so jih ti z obljubami pred volitvami dali volilcem. Čakš je še prepričan, da je šel Robert Golob morda še nekoliko dlje od svojih predhodnikov, ker je dajal obljube z veliko lahkoto, a se je kasneje izkazalo, da se te obljube v praksi ne uresničujejo. “Izgubil je avtoriteto svoje besede. Kar reče, se potem ne realizira. Zgodilo se mu je več zaporednih primerov, ko je nekaj dejal in to potem ni veljalo, začenši z dodatkom k sodniškim plačam, reformami in nazadnje z rekonstrukcijo vlade,” je še dodal.
Temu pritrjuje tudi profesor Haček, ki meni, da Golob možnosti za svoj drugi mandat, ki ga je sicer napovedal že ob zmagi na volitvah, nima. Po njegovem mnenju ga javnost ne prepoznava več kot nekoga, ki je sposoben voditi tako zapleten aparat, kot sta vlada in državna uprava. “Ima svojo specifično osebnost, hitro rad pove stvari in jih obljubi. Ima veliko idej, ki pa čez tri dni niso več ideje. A to z javnostjo komunicira, ta pa na obljube gleda nekoliko drugače,” je dejal Haček.
Politično preživetje Golobove stranke Gibanja Svoboda sicer ocenjuje kot realno, saj je le malo verjetno, da bi po mandatu z 41 poslanci padlo na čisto ničlo. Meni sicer, da se bo Svobodi ponovila zgodba SMC, vendar še v hujši obliki. Tudi preživetje aktualne vladajoče koalicije do konca mandata ocenjuje kot zelo realno, vendar to ni odvisno zgolj od potez predsednika vlade.
“Tudi če bo predsednik vlade še tako slabo deloval in vodil vlado, je to odvisno od poslancev, ali bodo takšno koalicijo še podpirali in ali se bo morda našel kdo drug, ki je primeren kandidat oziroma je sploh pripravljen, da sredi mandata prevzame vodenje vlade,” je ocenil Haček in dodal, da bomo trendu padanja podpore vladi, Gibanju Svoboda in premierju Golobu verjetno priča do naslednjih državnozborskih volitev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje