Družina oboževalca naših vrhunskih kolesarjev je obiskala Slovenijo in po njej, kajpada, kolesarila. Nad videnim in doživetim so bili navdušeni.
“Ko moja družina vrti pedala pod gorami in mimo turkiznih jezer med dolgo načrtovanim dopustom, gnjavim nekatere domačine, da bi izvedel, kdo je slovenski kolesarski kralj,” svoj zapis o kolesarjenju po Sloveniji na spletni strani escapecollective.com začne Peter English iz avstralskega Melbourna.
Njegova družina (žena in dva otroka) je počitnice preživela v Evropi. Sprva so načrtovali 10-dnevno “nahrbtniško” potovanje v Avstriji, potem pa so naredili po njegovih besedah “najboljši ovinek v življenju” in iz Avstrije zdrsnili najprej na kavo v italijanski Trbiž, od tam pa v Slovenijo.
“Trbiž bi morali imenovati Rogličio”
Peter je namreč kolesarski navdušenec in iz njegovega precej obsežnega zapisa je moč razbrati, da je navdušen tudi nad vsemi slovenskimi vrhunskimi kolesarji. “Čeprav je Slovenija majhna država, je dovolj velika za dve svetovni kolesarski zvezdi,” piše v svojem poročilu.
“Ta kraj (Trbiž, po italijansko Tarvisio – op.p). bi res morali preimenovati Rogličio, saj je prav tu leta 2007 kot mladinec zmagal na svetovnem prvenstvu v ekipni konkurenci. Najbližje slovensko mesto Rateče je oddaljeno dobrih 10 km, zato bi mu morali dodeliti vsaj počitniško hišico,” piše Peter, ki očitno zelo dobro pozna Rogličevo športno pot.
Prvi slovenski kraj, ki ga je obiskala avstralska družina, so bile Rateče, od koder so odkolesarili do Nordijskega centra Planica, kjer je Roglič vadil, ko je bil še smučarski skakalec. Ustavili so se v Kranjski Gori, ker so tudi prenočili. “Pokrajina in svež zrak, ko mine nevihta, sta osupljiva,” o naslednjem jutru zapiše Peter. Iz Kranjske Gore jih je pot vodila (seveda!) mimo Mojstrane s prekrasnim pogledom na Triglav. “Slovenci omenjajo Triglav skoraj tako pogosto kot kvaliteto njihove vode iz vodovoda,” ugotavlja.
“Skoraj se skotalimo s ceste, ko strmimo v otoček s cerkvico”
Po nekaj urah vanje “pljuskne turkizna barva in skoraj se skotalimo s ceste, ko strmimo v otoček s cerkvico, ki je videti kot sveča na torti”. Bled, kajpada. Družina je seveda naredila tudi krog okoli jezera. “… in ko nežno vrtimo pedala okoli jezera, si želim, da bi lahko vsak teden kolesaril po tej poti.”.
Navdušena sta tudi njegova najstniška potomca. “Prav tako je zadovoljujoče, ker najstnika vedno znova rečeta “vau”, ko se za naslednjim ovinkom prikaže nekaj lepega. 20-letno čakanje se je izplačalo.”
Dan kasneje je Petra z družino še bolj navdušil. V bližnji Radovljici se je odvijala cestna kolesarska dirka za naslov državnega prvaka. Rogliča sicer tam ni bilo, je pa zato tam bil Tadej Pogačar. “Ni ustavljanja za avtograme ali fotografije, zato Pogačarja ne morem vprašati, kdo je njegov favorit med kolesarji,” je napisal Avstralec. Zdi se, kot da je bil zaradi tega malce razočaran.
“Če imate radi kolesarjenje, kolesa in gore, morate obiskati Slovenijo”
Družina je v času obiska v Sloveniji obiskala tudi Pokljuko, Bohinjsko jezero in Soriško planino, zatem pa še Škofjo Loko, ki je praznovala 1050. rojstni dan, kar Petru ni ušlo.
Od tam pa jih je pot vodila proti Ljubljani. “Po desetih dneh ’jahanja’ nismo več razpoloženi za obvoze, čeprav zagledamo tablo za Komendo,” piše Peter, skoraj kot v opravičilo, da mesta, kjer je Rogla odraščal, niso obiskali. “Dva manjša hriba kasneje pridemo na obrobje Ljubljane. Žalostni smo, da se naša vožnja končuje, toda v mestu, znanem po dvorcih s konca prejšnjega stoletja, smo zadovoljni, da smo na koncu.” Naslednji dan so Slovenijo zapustili – z vlakom.
“Po tako dolgem čakanju na ta obisk sem bil nervozen, ker sem se bal razočaranja. Ampak, brez skrbi – bilo je spektakularno,” na koncu svojega opisa kolesarskih počitnic v Sloveniji zapiše Peter English. “Če imate radi kolesarjenje, kolesa in gore, morate obiskati Slovenijo,” zaključi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!