Iz oči v oči se gledata, eden je upanje, drugi nasilje

"So napadli civiliste, ki niso imeli zveze s protesti, in so recimo šli v stavnico, pobrali fanta pa njegovo punco, ki sta prišla na obisk iz Amerike, ju vrgli na tla pa ju tepli. ... In to so posnetki, ki so tudi uporabljeni v mojem filmu, zato to razlagam. Večina teh posnetkov je iz Valjeva. Fotka 16-letnega otroka, ki se preda, tako dvigne roke; in pride kordon policistov, deset njih, in ga začnejo tepsti. To je zadnji posnetek, ki ga uporabim v filmu, kjer so oni okoli njega zbrani in ga tepejo, medtem ko je na tleh. In on se niti v enem trenutku ni upiral. Jaz sem te stvari gledal, medtem ko sem bil s filmom Avgust, svojim prejšnjim filmom, na festivalu na Hrvaškem. Mi smo bili tam na festivalu, in ti festivali so vedno fajn, se družiš, kaj spiješ in tako naprej, in potem kar naenkrat začnemo dobivati posnetke, kaj se dogaja. In potem se je začel dogajati tak grozen občutek krivice. In to je kar trajalo, dva meseca in še naprej. Jaz sem bil takrat veliko v Srbiji in nekako sem moral najti način, da predelam vse te stvari, da jih poskusim nekako zaokrožiti v neko celoto, popredalčkati, razmisliti o njih. In je najboljši način zame, kot režiserja, da to naredim s filmom."

"Mislim, da smo mladi nekako apatični do teh stvari, kljub temu da imamo korenine; jaz imam pač partizanske korenine, in mi je to pomembna stvar. A ni mi pomembna zaradi kakršnekoli politike, ampak zaradi tega, ker je to nekdo, ki je bil moj pradedek, ki je padel v boju proti fašizmu. In je pomembno, da jaz vem, kje se je to zgodilo, kako se je to zgodilo, zakaj se je to zgodilo. In ta film je tako zasnovan, da jaz in on (dedek oz. nono; op. a.) potujeva, voziva se v avtu, iščeva to lokacijo, medtem ko opisuje njegov zadnji dan ... In nekako mi je bilo tudi pomembno zanj, za mojega dedka, z močjo filma, z močjo te iluzije, ker film ima moč, da komunicira s preteklostjo ... Ti lahko časovno komuniciraš. Film postane neka nova časovna realnost. In on se nekako zopet sreča s svojim očetom. On še ni videl tega filma, moj dedek, ampak ko bo videl ta film, bo razumel, kaj sem hotel povedati. In ta film je neko vnovično srečanje z njim, s pradedkom, ker on njega ni videl. Moj dedek je star 90 let. Imel je štiri leta, ko je umrl njegov oče."