Predsedstvo Socialnih demokratov je na torkovi seji, ki se je zavlekla v pozne večerne ure, iskalo kandidata za novega pravosodnega ministra. Tako SD kot premier Robert Golob si po naših informacijah želita naslednika Dominike Švarc Pipan doreči do začetka prihodnjega tedna. Katera imena krožijo?
Državni zbor se je v petek seznanil z odstopom Dominike Švarc Pipan s čela pravosodnega ministrstva, o tem, da bi ta resor začasno vodil predsednik vlade Robert Golob, kot naj bi se dogovoril z vodilnimi predstavniki Socialnih demokratov, pa premier poslancev ni obvestil. To so naši viri pripisali Golobovi želji, da v desetih dneh, ki jih ima po poslovniku državnega zbora na voljo za takšno obvestilo, že predlaga kandidata za novega pravosodnega ministra.
Na sestanku pred dvema tednoma so predstavniki SD in Gibanja Svoboda tudi sklenili, da se bosta stranki o najboljšem možnem nasledniku Švarc Pipan dogovorili skupaj. Niso pa dorekli, ali bo pravosodno ministrstvo ostalo v rokah Socialnih demokratov. Predsednica SD Tanja Fajon je po sestanku sicer dejala, da naj bi število ministrstev po koalicijskih strankah ostalo nespremenjeno, kar bi pomenilo, da bi v primeru Svobodinega prevzema pravosodnega resorja Socialnim demokratom pripadlo vodenje enega od ministrstev, ki ga ima sedaj v rokah največja vladna stranka. To pa bi terjalo tudi spremembo koalicijske pogodbe.
Tako so v Golobovih krogih v zadnjih dneh poudarjali, da čakajo, ali bodo primernega kandidata za pravosodnega ministra našli Socialni demokrati; ime naj bi pričakovali že po včerajšnji seji predsedstva SD. Ta se je zavlekla v pozne večerne ure, člani predsedstva pa so bili po njej zelo redkobesedni. Poudarjali so le, da ni bistveno, ali bo novi pravosodni minister sodil v kvoto SD ali v kvoto Gibanja Svoboda, pa da ljudi, ki bi bili v sedanji situaciji pripravljeni prevzeti to funkcijo, ni veliko.
Nekateri iz SD so neuradno vendarle dodali, da je logična izbira bivša ministrica Andreja Katič. Ta je pravosodni resor vodila v času vlade Marjana Šarca, sedaj pa je državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. A naši viri iz Gibanja Svoboda pravijo, da predsednik vlade Andreje Katič na čelu pravosodnega ministrstva nikakor ne vidi. Prav tako menda tudi ne poslanke in podpredsednice SD Meire Hot, ki je tako kot Katič po izobrazbi pravnica. “Iščemo strokovnjaka in ne enega od naših ali njihovih ljudi,” je mogoče slišati v krogih blizu premierja.
Odgovor Gregorja Strojina: “Ne, hvala”
V SD so v preteklih dneh omenjali tudi Gregorja Strojina, svetovalca predsednika vrhovnega sodišča in podpredsednika odbora za umetno inteligenco pri Svetu Evrope. Strojin je bil državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, ko je tega vodila Katič, ob sestavljanju sedanje vlade pa so ga v SD omenjali kot možnega pravosodnega ministra. Med Socialnimi demokrati je užival precej večjo naklonjenost kot Dominika Švarc Pipan, ki pa jo je na ministrskem mestu želel Robert Golob. Strojin je za N1 povedal, da so ga v zadnjih dneh mnogi vprašali, ali bi prevzel vodenje pravosodnega resorja, a jim je odgovoril: “Ne, hvala.” Kot nam je dejal, se je za tak odgovor odločil iz osebnih razlogov.
Nekateri naši sogovorniki blizu Socialnih demokratov kot primernega kandidata za pravosodnega ministra vidijo evropskega poslanca iz vrst SD Milana Brgleza. Ocenjujejo, da bi njegova postavitev na ministrsko funkcijo lahko tudi prispevala, da bi na aprilskem kongresu SD prevzel vodenje stranke.
Brglez je diplomiral in doktoriral na Fakulteti za družbene vede, magistriral pa na ljubljanski pravni fakulteti. Na zadnjih predsedniških volitvah je bil skupni kandidat Socialnih demokratov in Gibanja Svoboda. Na vprašanje, ali bi bil pripravljen prevzeti vodenje pravosodnega resorja, nam je odgovoril, da trenutno v Bruslju kot poročevalec zaključuje številne projekte in da začenja priprave na (terensko) kampanjo za evropske volitve. Po naših neuradnih informacijah pa ga tega, ali bi postal novi minister za pravosodje, ni nihče vprašal.
So pa po besedah naših virov nekateri iz Svobode vprašali ministra za javno upravo v tretji vladi Janeza Janše in sedanjega podžupana Ljubljane Boštjana Koritnika, ali lahko kot možnega kandidata za pravosodnega ministra “plasirajo” njegovo ime. To naj bi utemeljili z navedbami, da ima izkušnje pri dogovarjanju o plačah in da je v več društvih pravnikov. Koritnik naj bi na vprašanje odgovoril pozitivno, saj da mu takšno pojavljanje imena v javnosti ne škodi. Menda pa je bilo vendarle zaznati, da je bil bolj navdušen nad možnostjo, da bi po odhodu Sanje Ajanović Hovnik prevzel vodenje ministrstva za javno upravo, za kar pa se premier ni odločil.
V zadnjih dneh je zakrožilo tudi ime Matica Zupana. Ta je bil v času vlade Mira Cerarja šef kabineta tedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, v naslednjem mandatu pa nekaj časa vodja kabineta takratne pravosodne ministrice Katič. Ko je v tretji Janševi vladi na čelo pravosodnega resorja stopila Lilijana Kozlovič, je Zupana izbrala za državnega sekretarja. Trenutno dela v mednarodni nevladni organizaciji.
Zupan je, kot nam je dejal, slišal, da se pri iskanju novega ministra za pravosodje omenja tudi njegovo ime, a dodal, da se je o tem z nekaterimi ljudmi le “hudomušno pogovarjal”. Na vprašanje, ali bi bil pripravljen prevzeti ministrsko funkcijo, je odgovoril, da zagovarja stališče: “Nikoli ne reci nikoli.” Bi pa morali biti pogovori o tem resni, morebitni dogovor pa naj bi vključeval tudi kakšne pogoje – zlasti glede plač sodnikov.
Če bi vodenje pravosodnega resorja prišlo v roke Gibanja Svobode, nekateri kot možno naslednico Švarc Pipan omenjajo tudi sedanjo državno sekretarko v premierjevem kabinetu Mašo Kociper. Vendar naši viri blizu Goloba ocenjujejo, da to “ni realna opcija”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje