Predsednik republike Borut Pahor ponovno začenja posvetovanja z vodji poslanskih skupin o imenovanju ustavnega sodnika. Iskanja tega se loteva že četrtič, trije kandidati do zdaj v parlamentu niso zbrali dovolj podpore.
Predsednik republike Borut Pahor se iskanja ustavnega sodnika loteva četrtič. Po neuspešnih glasovanjih o Janezu Kranjcu, Andražu Teršku in Anžetu Erbežniku predsednik vnovič začenja posvetovanja s poslanskimi skupinami.
Danes bo tako sprejel vodjo poslanske skupine SDS Danijela Krivca, vodjo poslancev NSi Jožefa Horvata in vodjo poslancev SD Matjaža Hana. Srečal se bo tudi z vodjo poslanske skupine SMC Gregorjem Peričem, vodjo poslancev Levice Matejem T. Vatovcem in vodjo poslanske skupine LMŠ Branetom Golubovićem.
Posvetovanja bo Pahor nadaljeval v sredo, ko se bo najprej srečal z vodjo poslanske skupine nepovezanih poslancev Janjo Sluga. Sledila ji bosta vodja poslanske skupine Desusa Ivan Hršak in vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. Nato se bo Pahor sestal s poslancema narodnih skupnosti Felicem Žižo in Ferencem Horvathom. Srečanja bo zaključil s pogovorom z vodjo poslancev SNS Zmagom Jelinčičem.
Pahorjevi kandidati prvič brez poslanske podpore
Pahor išče kandidata, ki bo na mestu ustavnega sodnika nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel julija lani. Od lanskega leta je izpeljal tri postopke, a nihče od kandidatov na tajnem glasovanju ni zbral dovoljšne podpore.
Poslanci so prvič o ustavnem sodniku glasovali junija lani. Predsednik je takrat za to mesto predlagal pravnega filozofa Andraža Terška, ki so mu podporo obljubili v LMŠ, SD, Levica in SAB ter v SMC in SNS. Za potrditev bi potreboval najmanj 46 glasov. A je njegovo imenovanje podprlo 42 poslancev, 38 jih je bilo proti, osem glasovnic je bilo neveljavnih.
Nato so poslanci oktobra glasovali o izrednem profesorju za kazensko procesno pravo na evropski pravni fakulteti Anžetu Erbežniku, ki ga je podprlo 44 poslancev, proti jih je bilo 35. Pred glasovanjem so mu podporo odrekle opozicijske LMŠ, Levica in SAB, druge poslanske skupine pa se niso izrekle.
V tretje je Pahor h kandidaturi pozval Janeza Kranjca, avtoriteto rimskega prava. Kandidatu so izrecno nasprotovali v LMŠ in Levici. Podprlo ga je 45 poslancev, 43 jih je glasovalo proti. Ena glasovnica je bila neveljavna.
Preden se je zapletlo z imenovanjem naslednika Dunje Jadek Pensa, je Pahor izvedel osem postopkov izbire za mesto ustavnega sodnika. V teh postopkih so bili vsi kandidati izvoljeni v prvem krogu.
V iskanju 46. glasu
Tako koalicija kot opozicija imata že dlje časa težave pri glasovanjih, za katere potrebujeta vsaj 46 glasov podpore. Jeziček na tehtnici pogosto predstavljajo poslanci upokojenske stranke. Ključna je tudi podpora poslancev SNS ali narodnih skupnosti.
Koalicijski poslanci so bili tako neuspešni v dveh poskusih zamenjave predsednika DZ Igorja Zorčiča, potem ko je ta izstopil iz poslanske skupine SMC. Pred parlamentarnimi počitnicami pa si je koalicija zrušila še zakon o nalezljivih boleznih, odločanje o demografskem skladu pa je prestavila. Za sprejetje obeh bi namreč potrebovala 46 glasov, Desus pa je svojo podporo pri tem odrekel.
Nazadnje se je zapletlo z glasovanjem o zakonu, ki v pravni red prenaša evropsko direktivo o avdiovizualnih medijih, na katerega so državni svetniki izglasovali veto. Zavrnili pa so tudi novelo zakona o varstvu javnega reda in miru – najodmevnejša je bila njena rešitev za kaznovanje nedostojnega vedenja.
Na drugi strani pa niti četverici opozicijskih strank LMŠ, SD, SAB in Levica, ki so uskladile tudi besedilo sporazuma o povolilnem sodelovanju, ne uspe zbrati dovolj podpore za konstruktivno nezaupnico.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje