Ker postopek iskanja in imenovanja novega posebnega odposlanca EU za dialog med Beogradom in Prištino uradno še ni stekel, Borut Pahor svojo kandidaturo za ta položaj za zdaj komentira previdno. Podporo premierja Goloba in zunanje ministrice Tanje Fajon ima, pravi pa, da bi si v postopku uradne kandidature želel enotno podporo slovenske politike. "Bom pa spoštoval tudi drugačne poglede," dodaja. V Bruslju so se medtem pojavila ugibanja, da bi utegnil sedanji posebni odposlanec za dialog med Beogradom in Prištino, slovaški diplomat Miroslav Lajčák, s položaja oditi še pred rednim iztekom mandata.
S podporo predsednika vlade Roberta Goloba in zunanje ministrice Tanje Fajon je bivši predsednik republike Borut Pahor kandidat Slovenije za posebnega odposlanca EU za dialog med Beogradom in Prištino. Posebnih odposlancev EU je več, delujejo pa v okviru službe Visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko, kar je trenutno španski politik Josep Borrell.
Na funkciji posebnega odposlanca EU za dialog med Beogradom in Prištino je trenutno slovaški diplomat Miroslav Lajčák, ki letos odhaja na novo delovno mesto veleposlanika EU v Švici.
Lobiranje v podporo Pahorjevi kandidaturi že poteka, tudi s pomočjo predsednika slovenske vlade in slovenske diplomatske mreže, a ker postopek imenovanja Lajčákovega naslednika v Bruslju uradno še ni stekel, Borut Pahor svojo odločitev za N1 za zdaj komentira previdno.
“Po zaključku politične kariere sem bil velikokrat vprašan, ali se bom potegoval za mednarodne funkcije. Moj odgovor je bil, da ne, razen, če bi se pokazala priložnost za delo na Zahodnem Balkanu. V bistvu gre za dve funkciji; za visokega predstavnika mednarodne skupnosti, to je zdaj Christian Schmidt, in posebnega predstavnika EU za dialog med Prištino in Beogradom ter druga vprašanja Zahodnega Balkana, kar je zdaj Miroslav Lajčák. Tisti, ki menijo, da bi njegovo vlogo dobro opravil, so me pred časom opozorili, da se utegne predčasno posloviti, in me nagovorili, da razmislim o kandidaturi. To sem tudi storil in se odločil kandidirati, če bi imel podporo predsednika vlade in zunanje ministrice. To sem dobil. Želel bi si, da bi v postopku uradne kandidature dobil enotno podporo slovenske politike, bom pa spoštoval tudi drugačne poglede,” za N1 pojasnjuje Pahor.
“Trudim se za spoštovanje in sodelovanje”
Na vprašanje, zakaj se je odločil za kandidaturo, Pahor odgovarja: “Ker ocenjujem, da imam dolgoletne izkušnje z regijo, ker ocenjujem, da me ima ta regija za poštenega posrednika, ker imam o njej potrebna znanja in zlasti dosežke.”
Pri tem Pahor našteje sklenitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško, normalizacijo odnosov s Srbijo po slovenskem priznanju Kosova, ustanovitev Procesa Brdo Brioni pred 14 leti, “februarja 2022 sem utemeljil pobudo za brezpogojno podelitev statusa kandidatke BiH, ko za to pravzaprav ni bil še nihče, konec istega leta pa se je Svet EU odločil za to in izkazalo se je za pravilno presojo in odločitev. Prav tako sem širše v regiji vseskozi demonstriral politiko sprave in sožitja, tudi s spravno slovesnostjo z Mattarello na Bazovici in Van Der Bellnom v Celovcu. Med narodi in voditelji v regiji se trudim za spoštovanje in sodelovanje”.
Med svoje prednosti Pahor šteje torej izkušnje, poznavanje razmer v regiji, poznavanje jezika in čustev ljudi.
“Ter zlasti stvarne dosežke. Razumem tudi zadržke. Doslej še nihče s področja nekdanje Jugoslavije ni imel takih posredniških funkcij, vojna in čas po njej še vedno puščata dvome. Vendar je tudi naklonjenost širše javnosti in od tod zaupanje v delo in predloge, kolikor jo je mogoče ugotoviti, nekaj, s čimer se dosedanji predstavniki niso mogli postaviti. Kandidatura je v mojih rokah, odločitev o njej pa v rokah drugih,” še pravi nekdanji predsednik republike.
Kdaj bo imenovanje?
Kot smo na N1 že poročali, Lajčáku, sicer slovaškemu diplomatu, mandat posebnega odposlanca EU za dialog med Beogradom in Prištino poteče 31. avgusta. Torej po letošnjih junijskih evropskih volitvah, ko je pričakovati tudi novega visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko.
Posebne odposlance prav na predlog visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU imenujejo države članice. Pahor torej potrebuje tako podporo visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU kot podporo držav članic. Podporo Borella naj bi, kot smo že poročali, imel.
Uživa tudi polno podporo premierja Goloba, ki je že sporočil, da je o Pahorjevi kandidaturi opravil “številne bilateralne pogovore z voditelji evropskih držav in z najvišjimi predstavniki EU”. Ob robu obiska na Kosovu mu je podporo izrazila tudi njegova naslednica, sedanja predsednica republike Nataša Pirc Musar.
A v zadnjih dneh so se v Bruslju pojavila namigovanja, da bi lahko postopek iskanja novega posebnega odposlanca EU za dialog med Beogradom in Prištino stekel prej. Obstajala naj bi namreč možnost, da Lajčák mandata ne konča redno, ampak s položaja odstopi že konec aprila.
Ko bo postopek stekel tudi uradno, bo jasno, kdo poleg Pahorja bo še kandidat za ta položaj.
Lajčák pa sicer konec tedna prihaja v Ljubljano na prvo mednarodno konferenco zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana, ki ga je po izteku mandata bivšega predsednika republike ustanovil Pahor in kjer bo o Zahodnem Balkanu razpravljalo 28 govornikov, številni tudi iz držav Zahodnega Balkana.
Kaj bo z zavodom, če Pahorju uspe postati posebni odposlanec EU za dialog med Beogradom in Prištino, še ni znano, Pahor pa poudarja, da odločitev za ustanovitev tega zavoda “nima neposredne zveze s kandidaturo, saj seže mesece nazaj”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje