Bivši predsednik republike Borut Pahor je kandidat Slovenije za položaj posebnega odposlanca EU za dialog med Beogradom in Prištino. Na tej funkciji je trenutno slovaški diplomat Miroslav Lajčák, ki pa kmalu odhaja na novo delovno mesto veleposlanika EU v Švici. Premier Golob Pahorjevo kandidaturo podpira in sporoča, da je o tem že opravil številne bilateralne pogovore z voditelji evropskih držav in z najvišjimi predstavniki EU. Lobiranje torej poteka, a na poti do cilja bo treba preskočiti še nekaj ovir. In kaj bo s Pahorjevim zavodom Prijatelji Zahodnega Balkana, če bivši predsednik res postane posebni odposlanec EU?
Predsednik vlade Robert Golob je potrdil, da je nekdanji predsednik republike Borut Pahor kandidat Slovenije za položaj posebnega odposlanca EU za dialog med Beogradom in Prištino.
Posebnih odposlancev EU je več, delujejo pa v okviru službe Visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko, kar je trenutno španski politik Josep Borrell.
Naloge posebnega odposlanca za dialog med Beogradom in Prištino v aktualnem mandatu opravlja slovaški diplomat Miroslav Lajčák, ki pa je bil pred kratkim imenovan za veleposlanika EU v Švici. Če bo dveletni mandat odposlanca končal redno, bo položaj zapustil 31. avgusta letos. Torej šele po junijskih evropskih volitvah, ki pa lahko za Pahorja karte tudi premešajo.
Po evropskih volitvah je namreč mogoče pričakovati novega visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko. Ali bo imel Pahor tudi njegovo podporo, je eno od pomembnejših odprtih vprašanj. Pri Borrellu pa naj bi Pahor po neuradnih informacijah podporo imel.
Prav tako se lahko novi zunanjepolitični predstavnik EU odloči, da bo naloge posebnega odposlanca definiral drugače, kot so definirane zdaj. In ne nazadnje ni jasno niti še to, kdo vse se bo za ta položaj poleg Pahorja še potegoval.
Kosovski mediji so že špekulirali, da bi ta funkcija lahko zanimala tudi danskega diplomata Petra Sørensena, ki je v preteklosti že opravljal naloge posebnega odposlanca za Bosno in Hercegovino. Odprtih vprašanj je torej še kar nekaj, rok za vložitev uradnih kandidatur pa poteče junija.
Nesporno pa je, da Borut Pahor uživa polno podporo slovenske vlade. Premier Golob je namreč sporočil, da je o Pahorjevi kandidaturi v minulem mesecu že opravil številne bilateralne pogovore tako z voditelji evropskih držav kot tudi z najvišjimi predstavniki Evropske unije.
“Premier Golob je prepričan, da je nekdanji predsednik Pahor s svojim dosedanjim političnim delom in izkušnjami dokazal, da je veliki prijatelj držav Zahodnega Balkana in so njegova prizadevanja, kot tudi prizadevanja Slovenije, usmerjena v vključitev držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo, zagotavljanje miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu in s tem celotne Evrope,” so še sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Lobiranje torej poteka, tudi s pomočjo diplomatske mreže zunanjega ministrstva, po dostopnih neuradnih informacijah pa podpora Pahorjevi kandidaturi v Bruslju ni majhna.
Posebne odposlance EU namreč na predlog visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU imenuje Evropski svet, zato Pahor potrebuje tudi podporo voditeljev držav članic.
Pahor je svoje izkušnje pri sodelovanju z državami Zahodnega Balkana postavil tudi v središče svojega nedavno ustanovljenega zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana, ki ga je ustanovil po tem, ko mu je potekel mandat bivšega predsednika republike. Kaj se bo zgodilo s tem zavodom, če Pahorju uspe postati posebni odposlanec EU, pa za zdaj še ni znano.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje