Burno zaradi dopolnila o spremembi imen praznikov: "Ugrabili so zakonodajni postopek"

Zakonodajni predlog, ki so ga v parlamentarni postopek konec lanskega leta vložili poslanci nekdanjih koalicijskih strank Svobode, SD in Levice, predvideva, da bi dan Triglava obeleževali 7. avgusta, ne bi bil pa dela prost dan.

"7. avgusta leta 1895 je namreč Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil sloviti stolp. Triglav je bil na tak ali drugačen način v vseh preizkušnjah, ki jih je slovenski človek v 20. stoletju doživljal, neka uteha in neki skupen simbol, ki je bodril narod, da gre naprej," je na seji odbora DZ za gospodarstvo, delo in šport spomnil prvopodpisani pod predlog, poslanec Svobode Lenart Žavbi.

Naklonjenost uvedbi novega državnega praznika so na odboru izrazili tudi poslanci aktualne koalicije, saj so prepričani, da Triglav predstavlja pomemben narodni simbol za Slovence, ki si zasluži posebno mesto v koledarju.

Burno zaradi vložitve dopolnila

Ostre besede med prisotnimi so medtem padale predvsem zaradi današnje vložitve koalicijskega dopolnila, s katerim se spreminja poimenovanje dveh praznikov.

Koalicija predlaga, da se iz imena praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom briše "priključitve Prekmurja", v imenu praznika priključitev Primorske k matični domovini pa bi "priključitev" nadomestila z "vrnitev". V okviru novih poimenovanj bi torej v Sloveniji v prihodnje 17. avgusta zaznamovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim odborom, 15. septembra pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini.

Žavbi je opozoril, da je vložitev tega dopolnila nedopustna in v nasprotju s poslovnikom. "Če želite urejati to materijo, vložite zakon s to vsebino posebej, ni noben problem," je pozval, koaliciji pa očital "ugrabitev zakonodajnega postopka".

Navedbe koalicijskih poslancev je potrdila tudi predstavnica zakonodajnopravne službe DZ. Kot je opozorila, predlog zakona namreč ne vsebuje dodatnih elementov, ki se nanašajo na Prekmurje in na Primorsko, zato dopolnilo presega vsebino in je s tega vidika "nedopustno".

Kritičen do spreminjanja poimenovanja praznika priključitve Primorske k matični domovini dobrih 10 dni pred njegovo obeležitvijo je bil tudi poslanec SD Matjaž Han. "Žal bi nas mogli prazniki povezovati, ne pa deliti, zgodovino imamo pa samo eno in upam, da je ne bomo potvarjali," je dejal. V luči tega je neuspešno predlagal tudi prekinitev obravnave te točke in preložitev na čas po letošnji obeležitvi praznika.

Prav tako se je za prestavitev seje odbora in pripravo zakonodajnega predloga, ki bi bil glede novih poimenovanj praznikov usklajen z različnimi deležniki, zavzel poslanec Svobode iz Prekmurja Matej Grah.

Na to, da imajo ljudje pravico povedati, kaj si mislijo o spremembah imen praznikov, je opozoril tudi Vladimir Šega iz Levice. "Ne da o tem kdorkoli povpraša Primorce in Prekmurce, je skrajno nedemokratično. Tudi to je eden od razlogov, da se ta točka danes umakne. Naj bo o tem razprava in naj, hudiča, o tem povedo svoje mnenje tisti ljudje, ki se jih to tiče," je pozval.

"Mi državo vračamo v normalnost"

Poslanka NSi Iva Dimic je medtem vztrajala, da se z dopolnili koalicije poimenovanje obeh praznikov zgolj vrača v izvirno obliko, s katero je DZ praznika leta 2005 v času prve vlade Janeza Janše tudi ustanovil.

Veselje nad tem, da je koalicija danes zbrala pogum in predlagala spremembe poimenovanj praznikov, je pozdravil tudi poslanec SDS Luka Simonič. "Ogromno bo še takšnih in drugačnih pritiskov te opozicije, ampak mi državo vračamo v normalnost, v kakršni je bila pred 20 leti," je dejal. Kot nedopustne je ob tem označil diskreditacije na račun predsednika odbora Roberta Potnika iz Demokratov in "manipuliranje poslanca Lenarta Žavbija".

V nadaljevanju so poslanci Svobode, Levice in SD sejo odbora obstruirali, opozicijski poslanci pa so nato z devetimi glasovi za in nobenim proti potrdili koalicijsko dopolnilo glede spreminjanje poimenovanj praznikov in potrdili tudi vse predlagane nove člene novele.