Čakalne vrste se bodo v enem letu prepolovile, je napovedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, preden je začel septembra lani plačevati vse storitve, ki so jih javni izvajalci in koncesionarji sposobni opraviti. Zdaj so čakalne dobe daljše kot kadarkoli, kar bi po zakonu pomenilo, da mora vlada v projekt vključiti tudi zasebnike brez koncesije. Vendar se to očitno ne bo zgodilo, saj v Svobodi in Levici temu odločno nasprotujejo. Je torej poskus skrajševanja čakalnih dob propadel in ga bo vlada ustavila? Na ministrstvu za zdravje rešitve še iščejo.
Tako kot mnoge prejšnje vlade se je tudi sedanja lotila skrajševanja čakalnih vrst, ki so po mnenju mnogih največji problem slovenskega zdravstva. Podatki kažejo, da cilja ni dosegla, ravno nasprotno, čakalne vrste so najdaljše v zgodovini Slovenije. Na ministrstvu za zdravje zdaj razmišljajo, kako naprej.
Projekt za skrajševanje čakalnih vrst je vlada zagnala septembra lani. Od takrat se iz javnih sredstev plačajo vse zdravstvene storitve, ki so jih javni zavodi in zasebniki s koncesijo sposobni izvesti.
Tega ni storil še nihče doslej, saj so prejšnje vlade denar za skrajševanje čakalnih vrst usmerjale v določene najbolj kritične storitve, ne pa v vse.
Ko je bil zakon sprejet, je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan napovedal, da se bodo čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico. Zgodilo pa se je nasprotno. Od avgusta lani se je povečalo tako število vseh čakajočih kot število čakajočih nad dopustno dobo. V marcu oziroma aprilu smo po teh dveh kazalcih dosegli rekord, so za N1 potrdili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Svoboda bi združila vse sile, a ne čistih zasebnikov
Kaj bo torej zdaj storila vlada?
Bešič Loredan odgovora na to vprašanje še nima. "Preučujemo vse možnosti in rešitve, ki zasledujejo cilj skrajševanja čakalnih vrst," pravijo na ministrstvu.
Iz ministrovih izjav ni mogoče sklepati, kako bo ravnal. Po eni strani priznava pomanjkljivosti v svojem projektu, po drugi strani pa trdi, da bi bile čakalne dobe brez tega projekta še daljše.
Tako se je znašel pred odločitvijo, ali v projekt poleg javnih zavodov in koncesionarjev vključiti še zasebnike brez koncesije.
Ko je sprožil svoj projekt, je namreč v zakon vnesel varovalko, ki mu narekuje, da stori prav to: če se do 31. marca letos čakalne dobe ne bi skrajšale dovolj, vlada v projekt vključi tudi zasebnike brez koncesije, ki sicer do javnega denarja niso upravičeni. Kakšno naj bi bilo zadostno skrajšanje, zakon ne opredeljuje.
To določbo je pravzaprav izsilila koalicijska stranka Levica. Minister je namreč želel, da bi bili zasebniki brez koncesije vključeni od začetka.
Na ministrstvu se še niso odločili, ali bodo zasebnike zdaj vključili. A ta teden je dal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic izjavo, iz katere je bilo razumeti, da je odločitev o priključitvi zasebnikov že padla. "Za zdravstvo bomo združili vse sile. Ta trenutek v slovenskem zdravstvu potrebujemo prav vse medicinsko osebje," je dejal na TV Slovenija.
S podobnimi besedami namreč opozicijska Nova Slovenija utemeljuje svoj predlog, s katerim zasebnikov brez koncesije ne bi samo vključili v skrajševanje čakalnih dob, ampak bi jim sistemsko zagotovili javno financiranje.
Vendar v Svobodi trdijo, da nasprotujejo tako predlogu NSi kot vključitvi čistih zasebnikov v skrajševanje čakalnih dob. Sajovičevo izjavo pa da je treba razumeti, so povedali, v kontekstu želje, da bi se čim več zdravstvenih delavcev vrnilo v javni zdravstveni sistem.
"Zavedamo se, da je treba izboljšati delovne pogoje, samo dodajanje novega denarja, to je že jasno, namreč ne bo rešilo razmer v zdravstvu," pravijo v vladajoči stranki.
Podobno stališče ima tudi Levica. "Plačilo po realizaciji, ki vključuje javne zavode in koncesionarje, čakalnih dob ni bistveno zmanjšalo, in ne pričakujemo, da bi bilo z vključitvijo zasebnikov karkoli drugače. Intenzivno se moramo ukvarjati z reorganizacijo zdravstva, ne pa z vključevanjem deležnikov, ki so usmerjeni le v tržno najbolj profitabilne zdravstvene storitve," so prepričani.
Ali skrajševanje čakalne vrste podaljšuje?
V Svobodi in Levici torej nimajo najboljšega mnenja o projektu Bešiča Loredana. Pa so te kritike upravičene? Se čakalne vrste podaljšujejo kljub vladnemu projektu ali prav zaradi njega? Ali pa projekt vendarle ustavlja še hitrejše podaljševanje vrst?
Na to vprašanje še ni mogoče dokončno odgovoriti.
Podaljševanje čakalnih dob v zadnjih mesecih bi lahko razumeli kot nadaljevanje dolgoletnega trenda, ki ga je začasno prekinila epidemija covida, kažejo podatki za daljše obdobje, ki so nam jih poslali z NIJZ.
Tudi število napotnic je marca letos doseglo rekord, kar bi lahko dokazovalo, da so rekordne čakalne dobe posledica povečanih zdravstvenih potreb.
Vendar so nekateri do projekta še bolj kritični kot vladne stranke.
"Narejenih je bilo več zdravstvenih storitev, a problem je, ker so bile storitve 'na trgu'," je v intervjuju za N1 dejal predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj. "Zasebniki, ki se znajo hitreje obrniti kot javne ustanove, so iskali storitve, ki so najbolj dobičkonosne. Vprašanje, ali je to najbolj smiselna poraba javnega denarja."
Svetoval je, naj se pred morebitno vključitvijo čistih zasebnikov naredi analiza dosedanjih učinkov programa za skrajševanje čakalnih dob.
Pobiranje češenj
Minister in njegovi kritiki se strinjajo, da se pri aktualnem projektu dogaja fenomen, ki se mu reče "pobiranje češenj". Izvajalci naj bi torej v večjem obsegu opravljali predvsem tiste storitve, ki niso najbolj nujne, so pa bolje plačane.
Na to kažejo tudi podatki. Tistih storitev, za katere je potreben sprejem v bolnišnico, so na primer izvajalci opravili celo manj kot v enakem obdobju pred epidemijo.
Zato na ministrstvu razmišljajo tudi o tem, da bi plačilo po realizaciji omejili na manjši nabor storitev. Tako je na primer svetoval tudi Brecelj.
Vprašanje, pri katerem se minister s svojimi kritiki razhaja, pa je, ali je "pobiranje češenj" podaljšalo čakalne dobe. Prav to vprašanje pa je ključno pri odločanju, kaj narediti z vladnim projektom.
"Ne samo neučinkovito, ampak škodljivo"
Da plačevanje po realizaciji čakalnih vrst ne bo skrajšalo, so že pred začetkom projekta opozarjali tako strokovnjaki, ki so bili takrat še blizu ministru Bešiču Loredanu, kot vodstvo zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki je z ministrom že dlje časa na bojni nogi.
Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je na primer julija lani poudarila, da zdravstvena blagajna že dlje časa več najbolj kritičnih storitev plačuje nad planom, vendar izvajalci pri teh storitvah v povprečju niti plana ne dosežejo.
Nekateri strokovnjaki pa so celo napovedali, da bo plačevanje vsega po realizaciji čakalne vrste še podaljšalo.
Plačevanje storitev nad dogovorjenim planom ni samo neučinkovito, ampak je dejansko škodljivo, so v strokovnem članku leta 2021 zapisali Valentina Prevolnik Rupel in Marjeta Kuhar ter Dorijan Marušič, ki ju je minister pred letom dni opisoval kot pomembna strokovnjaka, nato pa se je iz neznanih razlogov njegov odnos do njiju ohladil in njunih nasvetov ni upošteval.
Neomejeno plačevanje storitev spodbuja izvajalce, da opravijo čim več tistih storitev, pri katerih je razmerje med plačilom in stroški čim boljše, so v članku pojasnili Prevolnik Rupel, Kuhar in Marušič. Za primer so dali relativno slabše plačane prve kardiološke preglede in bolje plačane ultrazvoke. "V teh okoliščinah je odločitev izvajalcev, da izvedejo manj prvih pregledov in več ultrazvokov, razumljiva," so zapisali. Tako se čakalne dobe za prve preglede podaljšajo.
Je projekt ministrstva kriv za odhode zdravnikov?
Za projekt skrajševanja čakalnih dob je značilno tudi, da so zasebniki (vsaj za zdaj so vključeni samo tisti s koncesijo) opravili veliko več dodatnih storitev kot javni zdravstveni zavodi. Vsaj če obseg dodatnih storitev primerjamo z obsegom rednega poslovanja.
Ker je projekt skrajševanja čakalnih dob bistveno povečal prihodke nekaterih koncesionarjev, pa je spodbudil odhode zdravnikov iz bolnišnic k zasebnikom, opozarjajo v vodstvu novomeške bolnišnice.
Čeprav so zasebniki, ki imajo koncesijo, del javne mreže, se pomembno razlikujejo od javnih zavodov. Svobodneje lahko izbirajo, katere storitve bodo izvajali, in manj so omejeni pri tem, kakšne plače lahko ponudijo zaposlenim ter kakšne obveznosti imajo do njih, na primer glede dopustov in izobraževanj.
Na to so kmalu po začetku projekta, ko so se pojavile prve težave, opozorili v združenju zdravstvenih zavodov.
"Ker so po interventnem zakonu plačane vse storitve, ne glede na nujnost in smiselnost (kar je velik problem, saj se dela veliko nenujnih in dobro plačanih storitev, nujni in težki primeri pa ostajajo neizvedeni in se celo povečujejo), je veliko radiologov odšlo v zasebništvo," je za Delo dejala direktorica bolnišnice Novo mesto Milena Kramar.
Tudi v drugih bolnišnicah imajo velike težave zaradi odhodov radiologov, je ta teden opozoril predsednik slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina. Po njegovih besedah v več bolnišnicah zato ni več pogojev za ustrezno izvajanje nujne medicinske pomoči.
Slikovna diagnostika je sicer eno od področij, kjer so zasebniki s koncesijo najbolj prisotni. Še posebej to velja za slikanje z magnetno resonanco.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje