Menu Item
Kljub nižjim cenam kmetijskih surovin in energentov na borzah opaznejših pocenitev živil za zdaj ni na vidiku. Ponekod se, nasprotno, še nakazujejo dvigi cen, pravijo v Engrotušu. "Nekateri dobavitelji še napovedujejo povišanja cen zaradi višjih proizvodnih stroškov. Zvišujejo se na primer cene mesa, predvsem svinjskega in piščančjega." Glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc pojasnjuje, zakaj bodo cene predelane hrane z zamikom sledile borznemu gibanju cen surovin in energentov.
Nedavno objavljeni podrobni podatki o majski inflaciji kažejo, da so se živila pri nas v letu dni podražila za 14,9 odstotka. Podrobnejši razrez inflacijskih gibanj pokaže, da so se v zadnjem letu podražile prav vse kategorije, na katere Statistični urad RS deli segment živil: od sladkorja, krompirja, čaja, perutnine do masla in zamrznjenega sadja. Skupno jih je približno 65.
Daleč najbolj, za 45,9 odstotka, se je podražil sladkor, sledijo sveže posneto mleko (29,1 odstotka), krompir (27,7 odstotka), riž (25,5 odstotka) in tako dalje.
To ne pomeni, da so se za tak odstotek podražili vsi izdelki določenega segmenta. Tako je na primer kilogram Žitove posebne moke 10. marca lani v Mercatorjevi spletni trgovini stal 1,19 evra. Aprila sta sledil šok na trgu pšenice in skok borznih cen, ki se je nato obdržal nekaj mesecev in se prelil v višje cene izdelkov. Kilogram Žitove moke Mercator danes prodaja po 1,49 evra. Katičeva bela moka se je v tem času podražila z 0,78 na 1,12 evra. Kilogram Mlinotestove pšenične bele primorske moke je ohranil ceno, ki pa je bila že v osnovi višja (1,59 evra). Kilogram pšenične ostre moke Mercatorjeve blagovne znamke se je podražil z 0,69 na 0,79 evra.
Umirjanje, ne pa tudi nižanje cen
Kot kažejo podatki o prodaji v trgovini na drobno in vrednosti davčno potrjenih računov, ki jih objavlja Urad RS za makroekonomske analize, se potrošnja v Sloveniji umirja. Deloma verjetno tudi zaradi visokih cen, ki potrošnike silijo v zmanjšanje ali odlog nenujnih nakupov.
A trgovci ne opažajo, da bi se trend podražitev obrnil v drugo smer. V Engrotušu na vprašanje, ali lahko pričakujemo obrat pri prehranski inflaciji, odgovarjajo, da se znižujejo cene olja in mleka ter mlečnih izdelkov, a da večjega znižanja cen glede na napovedi dobaviteljev ne pričakujejo. Na podlagi napovedi dobaviteljev pa ocenjujejo, da je obdobje velikih podražitev vendarle mimo in se stanje umirja. "Nekateri dobavitelji še napovedujejo povišanja cen zaradi višjih proizvodnih stroškov. Zvišujejo se na primer cene mesa, predvsem svinjskega in piščančjega."
Podobno povedo tudi v Mercatorju, kjer prav tako opažajo zmanjšan pritisk na cene za blagovne skupine olja in nekaterih mlečnih izdelkov. "Cene so se že začele nižati, vendar še ni veliko predlogov za nižanje cen, saj so za nekatere druge izdelke na mizi tudi novi ceniki."
Tudi iz Hoferja in Lidla ne poročajo o pocenitvah.
Žita se cenijo, zelenjadnice navzgor
Vodja analitike Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc pravi, da podatki o cenah kmetijskih pridelkov pri proizvajalcih kažejo, da se od začetka leta cenijo živalski proizvodi in žita, krepijo pa se cene zelenjadnic, sadik in cvetja, kar je, kot pojasni, povezano s šibkim pridelkom v regiji.
Odvisno, kdaj so kupovali energente in surovine
V Nemčiji se je po poročanju Financial Timesa cena masla vrnila blizu predvojnim ravnem, kar vliva upanje, da se bodo cene hrane vendarle začele nižati.
Ivanc na vprašanje, ali smo morda vendarle blizu točki, ko se bodo izdelki v trgovini začeli opazneje ceniti, odgovarja, da se proces prenosa iz vhodnih kmetijskih cen surovin v končne cene prehranskih izdelkov razlikuje od izdelka do izdelka.
Čeprav zgornji graf kaže, da na primer cene žit in mleka padajo vse od začetka leta, to ne pomeni, da so bile take cene surovin za izdelke, ki so trenutno na trgovskih policah ali pa bodo tja prišli v prihodnjih mesecih.
"Padec cen žita, olja in margarine bi moral praviloma pomeniti padec cen pekovskih izdelkov. Vendar je uskladitev prodajne cene odvisna tudi od tega, po kakšni ceni je proizvajalec kupoval navedene kmetijske surovine. Te so bile kupljene v povprečju po višjih cenah od aktualnih borznih cen. Enako velja za energente. Končna stroškovna cena energenta za proizvajalca je odvisna tako od časa nakupa kot od tipa energenta in tudi, ali je energent (zemeljski plin ali električna energija) predmet zamejitve vladne uredbe ali ne," pravi.
Zadnjo besedo imajo trgovci
Cene izdelkov prehranske industrije se po podatkih Sursa še zvišujejo. "Aprila so bile višje za pet odstotkov glede na december, kar je bilo povezano tako z učinkom zamika pri prenosu preteklih višjih cen kmetijskih proizvodov v cene proizvajalcev kot višjih stroškov dela in energentov," pravi Ivanc in dodaja, da bodo cene predelane hrane z zamikom sledile nižjim cenam kmetijskih surovin in energentov.
Opozarja pa, da so spremembe cen na prodajnih mestih, na katerih merimo inflacijo, v domeni trgovcev.
Da boj z inflacijo še ni končan, nakazuje tudi za danes napovedan vnovičen dvig obrestnih mer v evrskem območju. Evropska centralna banka (ECB) naj bi jih danes dvignila za 0,25 odstotne točke. Gre za osmi dvig v slabem letu dni.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje