Priljubljeno hrvaško mesto duši divja gradnja: “Nima več dalmatinskega pridiha”

Makarska
Makarska. (PROFIMEDIA)

Makarska je že pred časom postala sinonim za divjo in agresivno stanovanjsko gradnjo ter betoniranje brez načrtov. Čeprav spremembe prostorskega akta potekajo že dve leti, se gradnje še kar nadaljujejo. Mnogi prebivalci so razočarani in napovedujejo, da se bodo odselili.

V Makarski, zelo priljubljenem kraju tudi med Slovenci, imajo že več let težave s prekomerno gradnjo brez vizije.

Prebivalci mesto opisujejo kot veliko gradbišče. Gradbinci so “zavzeli” predvsem pobočje nad Makarsko, kjer se na manjšem območju dviga šest žerjavov.

Nekateri domačini imajo številnih gradbišč in divje gradnje dovolj. Vinka Maja, ki je v Makarsko prišla pred 20 leti, napoveduje, da se bo odselila.

“Kupila sem stanovanje, zdaj pa ga bom prodala, ker tukaj ni več tako, kot je bilo. Mesto nima več dalmatinske duše. Ko se moram poleti prepirati, kam lahko postavim brisačo, je tega preveč,” je dejala Maja.

Tudi mestna oblast je spoznala, da je stanje v obmorskem mestu nevzdržno. Leto dni so delali študijo nosilnosti, ki je pokazala porazne številke, zato so pisali resornemu ministrstvu.

“Primerjava podatkov z e-visorja in naših podatkov kaže na velik razkorak. V mestu je 10.000 postelj, le šestina pa jih je registrirana v komercialne namene, kar pomeni, da kar 9.000 postelj predstavlja nelojalno konkurenco lokalnemu prebivalstvu,” je dejala podžupanja Makarske Antonia Radić Brkan (SDP).

Podobno ugotavlja tudi župan mesta Zoran Paunović (SDP). “V uradnih evidencah je veliko manj stanovanj, kot je sicer stanje na terenu. To neskladje je res osupljivo,” je pojasnil Paunović in izpostavil porabo vode, ki v zimskih mesecih predstavlja 100.000 kubičnih metrov vode, v poletnih mesecih pa 800.000 kubičnih metrov, kar predstavlja razmerje 1 proti 8.

Že dve leti v pripravi urbanistični načrt

Mestna oblast sicer že dve leti pripravlja urbanistični načrt, vendar napredka ni, opozarja samostojna mestna svetnica in članica društva za trajnostni razvoj Osejava Ivana Miočević Franić.

“Žal ni bilo posvečene ustrezne pozornosti, nastal je stampedo. Dve leti sta minili od objave prostorskega načrta, vendar ta še ni bil sprejet. Vsi tisti, ki morda niso pomislili na gradnjo, so se prijavili na oddelek za urbanizem in v naslednjih petih letih bomo priča še dodatni stanovanjski gradnji,” je prepričana Miočević Franić.

Župan je z ministrom za prostor, gradnjo in državno premoženje Brankom Bačićem opravil neformalni pogovor. Na ministrstvu rešitev težavo vidijo v zakonu o turizmu, v katerem bodo imele večje pristojnosti lokalne samouprave.

Na ministrstvu rešitev vidijo v novem zakonu

Vendar pa bo minilo več let, preden se bodo razmere uredile.

“Resnično upam, da bomo s skupnimi močmi našli način in poskušali spremeniti to kardinalno situacijo, ki je trenutno v Makarski”, je zaključil Paunović. Župan se je z dopisom obrnil tudi na ministrstvo za turizem in šport.

“Na ministrstvu so tovrstne težave v turističnih destinacijah na Hrvaškem že prepoznali in jih bomo reševali s celovito reformo turizma. Z novim zakonom o turizmu bodo župani in županije dobili vrsto dodatnih orodij za upravljanje mest, a tudi veliko večjo odgovornost. Veseli nas, da vedno več županov priznava, da je premik k trajnostnemu razvoju nujen. Ministrica za turizem in šport Nikolina Brnjac je izrazila zadovoljstvo nad zakonom in poudarila, da je upravljanje razvoja turizma nujno, če želimo biti še naprej uspešna turistična destinacija,” so sporočili z ministrstva.

Dodali so, da je cilj novega zakona ustvariti okvir, ki bo omogočal razvoj turizma znotraj razpoložljivih virov tako, da ne bi poslabšali kakovosti življenja lokalnega prebivalstva.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!