Na drugi evropski konferenci o upravljanju meja v Atenah, ki je bila namenjena predvsem pregledu učinkovitosti politik EU pri upravljanju njenih zunanjih meja, je sodelovalo petnajst članic EU. Te so v skupni izjavi med drugim pozvale k sklenitvi sporazumov s tretjimi državami o sprejemanju prebežnikov.
Petnajst članic EU, med njimi tudi Slovenija, je danes sodelovalo na drugi evropski konferenci o upravljanju meja v Atenah, ki je bila namenjena predvsem pregledu učinkovitosti politik EU pri upravljanju njenih zunanjih meja. Članice so v skupni izjavi med drugim pozvale k sklenitvi sporazumov s tretjimi državami o sprejemanju prebežnikov.
“Treba je preučiti možnost in po potrebi pravno omogočiti dogovore s tretjimi državami o sprejemanju prebežnikov,” je v skupni izjavi izpostavilo 15 članic EU. Do njihovega poziva prihaja v času, ko unija preučuje načine, kako bi Frontex lahko deloval tudi v tretjih državah.
Sporazumi s tretjimi državami bi Evropski agenciji za mejno in obalno stražo Frontex med drugim omogočili napotitev mejnih straž in izvajanje določenih nalog pri upravljanju meja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V luči zapisanega so udeleženci konference Evropsko komisijo pozvali, naj nameni ustrezno finančno podporo obmejnim članicam za vse vrste infrastrukture za varovanje meja. “Povečati bi bilo treba tudi podporo Frontexu in ga v celoti razporediti v najbolj prizadete države članice,” so še dodali.
Heferle za boljši pregled nad migracijskimi tokovi
Konference v Atenah se je udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle, ki se je med drugim zavzela za boljši pregled nad migracijskimi tokovi v EU in izpostavila potrebo po ustrezni registraciji oseb, ki vstopajo v unijo.
“Slovenija se zaveda, da si države članice na zunanji meji EU močno prizadevajo za učinkovito varovanje teh meja, pri čemer jim je treba pomagati z ustreznimi sredstvi in ukrepi,” je dodala.
Poudarila je tudi pomen učinkovitega vračanja v izvorne države vseh oseb, ki nimajo pravice do bivanja v EU, ob spoštovanju človekovih pravic. Pri vračanju pa pričakuje proaktivno delovanje Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje.
Konferenca, ki jo organizirajo Avstrija, Grčija, Litva in Poljska, je prvič potekala januarja lani v Litvi, v luči instrumentalizacije migracij s strani Belorusije in posledično povečanega pritiska na vzhodni del zunanje meje EU, ki je zahteval skupno ukrepanje držav članic.
Letošnjo drugo konferenco je gostila Grčija, nanjo pa so bile vabljene države članice EU in pridružene države schengenskemu območju, Evropska komisija, agencije EU (Frontex, Europol in Agencija EU za azil) in Mednarodni center za razvoj migracijske politike.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
