V več ljubljanskih okrožjih so prebivalci danes zjutraj še vedno vonjali dim. Vodja kemijskih analiz v ekološkem laboratoriju Instituta Jožef Stefan dr. Dušan Žigon je dejal, da je to razumljivo, saj ogenj po torkovem požaru v skladišču na Plemljevi ulici še vedno tli. Pričakuje pa, da bo vonj do večera izzvenel. "Popoldne je predviden jugozahodni veter, ki bo prevetril Ljubljansko kotlino in bi moral prečistiti zrak," je pojasnil za N1.
Zjutraj smo v Ljubljani lahko zaznali močan vonj po dimu. V Šiški, na Viču, v Centru in tudi za Bežigradom. Vodja kemijskih analiz v ekološkem laboratoriju Instituta Jožef Stefan dr. Dušan Žigon pravi, da so vonjave razumljive, saj ogenj po torkovem požaru v skladišču na Plemljevi ulici še vedno tli.
“Požar je imel več žarišč in je bil zares obsežen. Iz materialov, ki so bili tam skladiščeni, se je nenehno razvijal dim,” je povedal za N1. Koliko dima bomo v ozračju še zaznavali, je odvisno tudi od vremenskih razmer in smeri vetra. “Predvsem v jutranjih urah je tlak nižji in ni prevetrenosti. Zato se dim in pare, ki izhajajo iz samega požarišča, še zmeraj bolj vlečejo pri tleh in dlje ostajajo v okolici, sploh v bližnjih Vižmarjah in Šentvidu,” je dejal.
“Imeli smo srečo”
Med torkovim požarom, ki je bil najbolj intenziven v jutranjih urah, se je dim dvigoval več kot sto metrov visoko.
“Dim se je dvigoval sorazmerno visoko brez večjih spuščanj proti naseljem. Imeli smo srečo, da je bil precej visok tlak in se je dim razredčeval v višjih plasteh atmosfere, medtem ko ga zjutraj običajno tišči dol. Lahko bi bilo veliko huje za okoliško prebivalstvo in sploh naselja v okolici. Glede na veliko količino materiala, ki je zgorel, lahko še dlje časa pričakujemo onesnažen zrak, zato na tistem območju še vedno velja priporočilo prebivalcem, naj se ne izpostavljajo vdihavanju dima in naj zapirajo okna,” je opozoril Žigon.
Tudi v Gasilski brigadi Ljubljana prebivalcem, ki zaznavajo vonj po dimu, svetujejo, naj zaprejo okna, izklopijo prezračevalne sisteme in se dimu po nepotrebnem ne izpostavljajo.
Jugozahodni veter bi moral ozračje prečistiti
Bi pa vonj in prisotnost dima v ozračju do večera vseeno morala izzveneti, saj je predvideno, da bo gasilcem danes uspelo v celoti pogasiti še preostale dele pogorišča, ki še tlijo. “Popoldne je predviden tudi jugozahodni veter, ki bo prevetril Ljubljansko kotlino in bi moral nekako prečistiti zrak,” je povedal Žigon.
V torkovih jutranjih urah, ko je v Vižmarjah najbolj gorelo, so bile vrednosti majhnih prašnih delcev PM 10 desetkrat višje kot običajno. Ob posameznih sunkih so namerili tudi 250 mikrogramov na kubični meter, v nekaj urah pa se je količina teh delcev zmanjšala na približno 30 mikrogramov na kubični meter.
Žigon pojasnjuje, da tudi desetkrat višja vrednost, ki so jo namerili včeraj, ni tako neobičajna pri tako velikih požarih. “Ko smo imeli pred dvema letoma požar na Cesti dveh cesarjev in so goreli odpadki, smo v okolici požarišča v Murglah in Trnovem ob prisotnosti megle zaznali okoli 1000 mikrogramov prašnih delcev PM 10 na kubični meter, se pravi še štirikrat več,” je potrdil.
“Podobno je bilo tudi ob požaru v Kemisu in podobnih večjih požarih, ko gori veliko materiala, predvsem ko gorijo odpadki. Tukaj pa je šlo za uskladiščen material različne sestave (les, pnevmatike, sadje, zelenjavo, tekstilne izdelke) in je bilo tudi gorenje čistejše kot takrat, ko gorijo odpadki,” je pojasnil Žigon.
Prašni delci PM 10 so tisti delci, katerih velikost ne presega 10 mikrometrov. “Gre za majhne delce, ki že neposredno vplivajo na naše organizme. Dobivamo jih v pljuča, prek katerih se lahko absorbirajo v celoten organizem. Zato jih tudi spremljamo, da vemo, koliko delcev so okoliški prebivalci vdihavali,” je pojasnil Žigon.
Nevarnih plinov in kemikalij niso zaznali
V sredo dodatnih meritev onesnaženosti zraka še niso opravljali. Žigon pričakuje, da se bodo z Gasilsko brigado Ljubljana v kratkem uskladili, kako bodo še naprej spremljali kraj požara.
“Predvideno je, da se na pogorišče pošlje mehanizacija, ki bo razgradila ostanke požara, da bomo lahko prišli prav do žarišč. Gre za ogromne količine materiala v samem skladišču, ki ga je treba razmetati, problematična je tudi sama konstrukcija, ki se je na mnogih mestih zrušila in ovira pristop do posameznih žarišč,” je dejal. Ko se jim bo uspelo približati samim žariščem požara, bodo opravili še dodatne meritve.
Podatki agencije za okolje kažejo, da so bile količine delcev PM 10 v sredo zjutraj precej običajne. Na merilnem mestu Bežigrad so med 8. in 9. uro zjutraj izmerili 26 mikrogramov na kubični meter, na Celovški cesti 39 mikrogramov, na Viču pa 28 mikrogramov delcev PM 10 na kubični meter. Dnevni podatek za torek navaja: 28 mikrogramov na kubični meter na merilni postaji Bežigrad, 40 mikrogramov na kubični meter na Celovški cesti, na Viču pa 21 mikrogramov na kubični meter.
Med požarom so s prenosnimi merilnimi instrumenti stalno spremljali tudi prisotnost ostalih nevarnih plinov in kemikalij, ki pa jih niso zaznali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!