Zaradi predloga, da Franci Matoz postane notranji minister, je KPK prejela več prijav

Pred četrtkovim odločanjem o novi vladi tako v političnih krogih kot v javnosti najbolj odmeva Janševa izbira kandidata za notranjega ministra. Svojega dolgoletnega odvetnika Francija Matoza, ki je še po četrtkovi potrditvi oprostilne sodbe v zadevi Trenta kot Janšev zagovornik izpostavljal, da do tega pregona ne bi smelo priti in da bi moral tožilec zaradi te zadeve tako kazensko kot odškodninsko odgovarjati, je namreč Janša v četrtek zvečer predlagal na čelo notranjega ministrstva, pod okrilje katerega sodi tudi policija.

"Franci Matoz naj bi postal notranji minister. Si vi predstavljate, da bo odvetnik Janeza Janše tisti, ki bo nadziral slovensko policijo?" se je v posnetku na družbenem omrežju Facebook odzval odhajajoči premier Robert Golob. Po njegovih navedbah Janšo zanima le še ena stvar, to je izraelski Black Cube. "Kako priti do dokazov, kako jih najverjetneje uničiti oziroma poskrbeti za to, da tega procesa nikoli ne bo. In zato potrebuje svojega odvetnika na čelu policije. Jaz mislim, da so maske res padle," je poudaril Golob.

Matoz se bo v torek predstavil odboru za notranje zadeve in javno upravo. Dvomov, da bodo poslanci koalicije in Resnice njegovo kandidaturo podprli, ni, bo pa nedvomno deležen vrste vprašanj poslancev Svobode, ki bodo šla v smeri, ali Matozova kandidatura predstavlja konflikt interesov oziroma kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Prav tako je mogoče pričakovati glasno poudarjanje opozicije, da Janez Janša Matoza na čelo notranjega ministrstva postavlja z namenom, da bi preprečil za predsednika vlade neljube policijske preiskave.

KPK prejela več prijav glede Matozove kandidature

Kot so za N1 potrdili na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), so v povezavi s predlogom Francija Matoza za notranjega ministra prejeli več prijav, ki jih bo komisija obravnavala skladno s predpisanim postopkom. V predhodnem preizkusu bo torej preverila, ali prijave vsebujejo sume kršitev iz pristojnosti komisije.

Ob tem so na KPK opozorili, da je pri obravnavi kadrovanj treba ločevati med političnimi kadrovanji na funkcije, kot so ministri in državni sekretarji, ter na drugi strani med kadrovanji na delovna mesta, ki so po naravi strokovna. "Pri prvih sta presoja in odločitev o primernosti kandidata za imenovanje v rokah politike, v konkretnem primeru poslancev, saj gre za politično odločitev," so poudarili na KPK.

Ne glede na to, na kakšen način se presoja primernost kandidatov za ministre, pa morajo ti, če so imenovani, po navedbah komisije pri opravljanju svoje funkcije spoštovati določbe zakonov, ki se nanašajo na njihovo delo, med drugimi tudi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. "Tako morajo pri opravljanju funkcije na primer spoštovati določbe glede dolžnega ravnanja v povezavi z nasprotjem interesov, organ, kjer funkcijo opravljajo, mora paziti na omejitve poslovanja s subjekti, ki so s funkcionarjem povezani, funkcionar pa mora pri opravljanju funkcije upoštevati tudi najvišje standarde integritete," so poudarili na KPK.

Pri postopkih kadrovanj na mesta, ki so po naravi strokovna, pa je po navedbah komisije cilj izbirati najbolj strokovno usposobljenega kandidata. "Zato morajo biti ti postopki popolnoma transparentni ter izvedeni z upoštevanjem etičnih standardov in omejevanjem tveganj za nasprotje interesov, zagotovljena pa mora biti tudi enakopravna dostopnost delovnih mest za vse kandidate pod enakimi pogoji," so še navedli na KPK.