Obveznost zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih so najprej ukinili v Izraelu, a so jih zaradi naraščanja novih primerov znova uvedli po desetih dneh. Za ukinitev mask so se odločili tudi na Danskem, kjer je trenutno precepljene 31 odstotkov populacije. Vodja svetovalne skupine za covid-19 v Sloveniji Mateja Logar pravi, da lahko v Sloveniji o tem začnemo razmišljati, ko bomo dosegli 60-odstotno precepljenost.
Izraelsko ministrstvo za zdravje je na začetku meseca sporočilo, da od 15. junija zaščitne maske v zaprtih javnih prostorih niso več obvezne. Tako so preklicali edini večji ukrep, ki je še veljal v državi s skoraj 60-odstotno precepljenostjo. A na zaščitne maske so lahko pozabili le za deset dni, saj je število okužb s koronavirusom zaradi delta različice znova začelo skokovito naraščati.
Za odpravo obveznosti nošenja zaščitnih mask na javnih krajih so se odločili na Danskem. Te so obvezne le še za potnike na javnem prevozu v času prometne konice in za tiste, ki ne sedijo. Tudi to po 1. septembru predvidoma ne bo več potrebno. Precepljene je 31,1 odstotka njihove populacije, medtem ko je Slovenija trenutno pri 30,6 odstotka.
Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je priporočila za nošenje mask prav tako spremenil že 13. maja. Po njegovih smernicah zaščitne maske niso potrebne za precepljene posameznike v zaprtih prostorih, z izjemo bolnišnic in javnega prevoza.
To odločitev je CDC sprejel na podlagi dveh znanstvenih dognanj, je razložila Céline Gounder, infektologinja in epidemiologinja na medicinski fakulteti newyorške univerze, za Science News. Študije iz realnega okolja so pokazale, da mRNA cepivi Pfizer in Moderna zmanjšata tudi možnost okužbe, ne le možnost hospitalizacije in smrti. Tudi če se cepljen človek okuži s koronavirusom, pa je tveganje, da okuži druge, zaradi cepiva zmanjšano, še dodaja ameriška zdravnica.
Kdaj bomo priporočila spremenili v Sloveniji?
Pri nas je uporaba zaščitne maske še vedno obvezna pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih. Obvezna je tudi na odprtih javnih krajih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5 metra.
Izjeme so otroci do dopolnjenega 6. leta starosti, učenci osnovne šole do vključno 5. razreda, ko so v matičnem oddelku, vzgojitelji predšolskih otrok, višji in visokošolski učitelji, kadar predavajo za stekleno zaščitno pregrado, osebe med individualno športno vadbo ob zagotovljeni medosebni razdalji treh metrov ter učenci in dijaki pri pouku športne vzgoje in pouku športa.
Vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar je na vprašanje, kdaj bomo pri nas začeli razmišljati o spremembah nošenja zaščitnih mask, odgovorila kratko in jedrnato: “Ko bomo dosegli več kot 60-odstotno precepljenost.”
Kot je še dodala, pri nas “varianta, da bi bili lahko brez mask samo cepljeni, ni izvedljiva, ker ljudje ne upoštevajo navodil”. Število okužb pa pri odločanju o obveznosti zaščitnih mask ne bo poglavitno.
Bo pa veliko odvisno tudi zaradi bolj nalezljive delta različice koronavirusa, ki se je pojavila že tudi pri nas. Pri tem bo šlo za dirko med cepljenjem in mutacijo virusa. Po zadnjih podatkih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so pri nas odkrili 18 primerov te različice.
Fafangel: Ni še čas
Glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel prav tako meni, da še ni čas, da bi v Sloveniji odpravili obveznost zaščitnih mask za cepljene. “Ker se tega ne da nadzirati, je bolje počakati na višjo precepljenost,” dodaja.
Tega, kaj bi bila prava mera precepljenosti za ukinitev obveznosti zaščitnih mask, ne ve nihče, saj je to odvisno tudi od dela leta oziroma sezone, pravi Fafangel. Obveznost mask v cepljenih kolektivih bi lahko medtem odpravili takoj, še dodaja.
“Iz pandemije moramo priti boljši”
Specializant infektologije David Zupančič, ki dela na Infekcijski kliniki UKC v Ljubljani, je dejal, da vsi že nestrpno pričakujemo čas, ko bomo lahko odšli po opravkih brez maske v žepu. “Ta čas bo zanesljivo prišel. Kdaj bo prišel, pa je v resnici nehvaležno vprašanje,” pravi mladi zdravnik.
Nehvaležno vprašanje zato, ker je covid-19 že večkrat dokazal, da je zmožen pripraviti vedno nova, neprijetna presenečenja, razloži. “Težko je oceniti, kakšno bo stanje jeseni in pozimi. Ali bo zaščita po cepivih dolgotrajna, ali bodo nove mutacije na cepiva občutljive …”
Seveda bodo za določene kolektive maske še dolgo realnost, predvsem v zdravstvu, kjer se dnevno srečujejo z ogroženimi, krhkimi bolniki. Zupančič izpostavlja, da maske pripomorejo tudi k manj pogostim bolniškim odsotnostim kadra, ne le zaradi covida-19, temveč zaradi drugih, že od prej znanih prehladnih ali virusnih obolenj.
“Ob izboljšanju epidemiološke slike in zanesljivem delovanju cepiva drugod pričakujemo postopen upad uporabe. Nihče si ne želi trajnega življenja z masko v žepu – niti za obiske trgovin, službe ali celo za osebne dogodke,” pravi Zupančič. Poudari, da moramo iz pandemije priti boljši in pametnejši kot prej.
“Velja si zapomniti vsa pravila higiene rok, higiene kašlja … in seveda ostati na bolniškem dopustu, kadar smo bolni. Pa naj gre za covid ali preprosto rinovirozo,” še dodaja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!