Letos je v Sloveniji bistveno več okužb s hepatitisom A kot v prejšnjih letih. Potrjenih je bilo 59 primerov, med njimi je 25 pacientov potrebovalo bolnišnično zdravljenje, tudi štirje otroci. O tej bolezni in načinu prenosa okužbe smo se pogovarjali z vodjo ambulante za virusni hepatitis na infekcijski kliniki UKC Ljubljana dr. Mojco Matičič.
Letos je primerov te okužbe v Sloveniji bistveno več kot v prejšnjih letih. Virus se lahko prenaša s tesnimi medosebnimi stiki, pa tudi z okuženo hrano, vodo ali prek umazanih rok. Kako so se okužili bolniki, ki ste jih obravnavali?
Vsaka klinična obravnava bolnika z nalezljivo boleznijo zahteva tudi natančno epidemiološko poizvedbo. Marca letos smo na infekcijski kliniki v Ljubljani zabeležili primer bolnika s hepatitisom A, bil je iz skupnosti moških, ki imajo odnose z moškimi. Sledilo je še več primerov iz te skupnosti, izvor pa je bil najverjetneje v Budimpešti. Julija pa so se pojavili prvi primeri v družinah oziroma pri otrocih v vrtcu, starših in starih starših v jugovzhodni slovenski regiji. Avgusta so se razširili tudi drugod po Sloveniji, predvsem proti severu. Vse te bolnike smo obravnavali na infekcijski kliniki, večinoma tu postavili diagnozo, jih klinično nadzorovali in natančno povprašali po epidemioloških podatkih. Kri bolnikov s hepatitisom A smo tudi poslali v Laboratorij za diagnostiko virusnih hepatitisov in aidsa na Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete, kjer so opravili sekvenciranje virusa. Ugotovili so, da gre pri večini za isti tip virusa, torej “madžarski”. Seveda smo o primerih takoj ob postavitvi diagnoze akutnega hepatitisa A poročali epidemiološki službi, ki izvaja nadzor in ukrepe preprečevanja širjenja okužbe.
Kako prepoznamo, da smo okuženi z virusom hepatitisa A?
Hepatitis A je akutna bolezen, ki lahko poteka povsem brez bolezenskih simptomov in znakov in se je okuženi sploh ne zaveda. Lahko pa se pojavi vnetje jeter, za katero je značilna rumenica kože in sluznic. Ta bo bolnika zagotovo pripeljala k zdravniku. Inkubacijska doba bolezni je med 14 in 45 dni, ko se začnejo pojavljati splošno slabo počutje, lahko bolečine v mišicah in sklepih, nelagodje v prebavilih, tiščeča bolečina v zgornjem delu trebuha, siljenje na bruhanje ali bruhanje ter izguba teka. Nato se seč obarva temno, blato pa je svetlejše barve, čemur sledi zlatenica.
Kako hepatitis A pri bolniku diagnosticirate zdravniki?
Diagnozo hepatitisa A postavimo na temelju preiskav krvi na prisotnost specifičnih protiteles razreda IgM proti virusu hepatitisa A, lahko pa tudi s pomočjo molekularnih preiskav za dokaz virusnega genoma. Za tako preiskavo se odločimo pri bolnikih z nenormalnimi testi za oceno delovanja jeter, ki imajo kakršnokoli epidemiološko povezavo z možnostjo okužbe z virusom hepatitisa A, ali pa v sklopu presejalnega testiranja ob povsem nepojasnjenih nenormalnih jetrnih testih.
Več o bolezni in letošnjem porastu okužb v Evropi in Sloveniji lahko preberete v članku Hepatitis A tudi v Sloveniji: kako ga prepoznamo in kako se zaščitimo?.
Hepatitis A je bolezen jeter. Kako nevarna je bolezen in kako jo zdravite?
Specifičnega protivirusnega zdravila za zdravljenje hepatitisa A ni na voljo. Bolnike zdravimo simptomatsko, predvsem pa jim svetujemo ustrezen način prehranjevanja in življenja. Pomembni so uživanje zdrave, uravnotežene prehrane v več manjših obrokih, popolna abstinenca alkohola in prepoved uživanja kakršnihkoli jetrom škodljivih snovi. Svetujemo tudi počitek in izogibanje stresnim okoliščinam. Za preprečitev nadaljnjega prenosa okužbe pa bolnikom svetujemo, da strogo upoštevajo higienske ukrepe, predvsem umivanje rok po opravljeni potrebi in pred hranjenjem, in naj se izogibajo tveganim spolnim stikom, predvsem v skupnosti moških, ki imajo odnose z moškimi.
Hudost bolezni spremljamo z laboratorijskimi kazalniki delovanja jeter v krvi, ultrazvočno preiskavo jeter in rednim kliničnim pregledom. Pri enem odstotku okuženih pride do tako imenovanega fulminantnega poteka in odpovedi delovanja jeter, ki je smrtno nevarna in zahteva takojšnjo presaditev jeter. Po ozdravitvi okužba ni kronična. Zapusti pa trajno imunost.
Imamo pa na voljo učinkovito in varno cepivo proti hepatitisu A. Vsem, ki so bili v stiku z okuženim, svetujemo, da se čim prej poekspozicijsko cepijo proti hepatitisu A (po zaznani okužbi, op. a.). Tudi sicer bi svetovala, naj se ljudje predekspozicijsko cepijo proti hepatitisu A (pred okužbo, op. a.), saj je bolezen lahko zahrbtna in lahko stane tudi življenje.
Je okužba z virusom hepatitisa A povezana tudi z okužbami z drugimi virusi hepatitisa?
Med virusnimi hepatitisi (od A do E) je hepatitis A samosvoja bolezen, za katero so značilni določeni načini prenosa okužbe, glede samega akutnega kliničnega poteka pa ga brez specifičnih viroloških preiskav ne moremo ločiti od ostalih virusnih hepatitisov. Virus hepatitisa A se prenaša fekalno-oralno, torej ob slabi higieni, oziroma pri uživanju okužene, celo zamrznjene hrane, lahko pa se prenaša tudi spolno, a predvsem med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Kot so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so do prejšnjega tedna epidemiologi zabeležili 59 okužb s hepatitisom A, od katerih je bilo 40 potrjenih kot “madžarski sev”. Okužbe so se pojavljale od februarja do septembra. V Sloveniji skupnega izvora okužb epidemiologi NIJZ niso našli. Okužba se je pojavljala v več krajih, tudi v nekaj družinah, ki so se družile. Družinam z obolelimi in nekaterim skupnostim so ponudili brezplačno cepljenje. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je letos odvzela več vzorcev zamrznjenega jagodičevja, a v nobenem niso potrdili virusa hepatitisa A.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!