Državni zbor podprl tri posvetovalne referendume

Na referendumih bodo državljani odgovarjali na vprašanja, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje rtv-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.

Poslanci so glasovali o vsakem referendumskem predlogu posebej. Od 83 navzočih poslancev je za glasovalo 47 poslancev koalicijskih poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in tudi Resnica, ki so tudi predlagatelji referendumov.

Proti je glasovalo 35 poslancev opozicijskih poslanskih skupin Svobode, SD in Levice. Medtem se je glasovanja vzdržal poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath.

Burna polemika se je vnela predvsem o dopustnosti referenduma o volilni pravici državljanov tretjih držav. DZ je sredi junija namreč sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Nasprotniki zakona so vložili tudi predlog za naknadni zakonodajni referendum. Podpise volivcev bodo začeli zbirati s 1. septembrom. Vsaj do izteka roka za zbiranje podpisov, torej do 5. oktobra, zakon sicer ne bo stopil v veljavo.

V koaliciji in Resnici menijo, da sprejetje sprememb in postopki v zvezi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da DZ v okviru svojih zakonodajnih pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volivcev glede prihodnje ureditve tega področja.

Opozicija razmišlja o ustavni presoji referenduma

V opoziciji medtem poudarjajo, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi jasno določa, da lahko DZ razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Poudarili so, da je o tem vprašanju DZ že odločil. Menijo, da je razpis posvetovalnega referenduma zato zloraba demokratičnih institutov.

Tudi ustavni pravnik Igor Kaučič, ki je sodeloval pri ustvarjanju zakona o referendumu, je v ponedeljek za Odmeve ocenil, da referendum o tej temi ni dopusten.

Opozicija razmišlja tudi o možnosti ustavne presoje posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev. V Svobodi pa se nagibajo k temu, da "vse referendume pustimo tako, kot so", pravi prvak stranke Robert Golob. Po njegovih besedah je namreč stvar predlagatelja, če bo sklical neustaven referendum. "Ampak takšni so sedanji vladajoči," je pristavil.

Burno debato izzval tudi referendum o ukinitvi obveznega RTV-prispevka

Tudi obravnava razpisa posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka je izzval burno debato. V koaliciji menijo, da imajo državljani pravico izraziti svoje stališče do plačevanja prispevka. Medijske navade so se po njihovih besedah bistveno spremenile, državljani pa do informacij in drugih vsebin dostopajo preko številnih programov, tudi družbenih omrežij.

Ukinitev rtv-prispevka po besedah SDS ne pomeni ukinitve Radiotelevizije Slovenija (RTVS), bi pa bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ta pa bi bil priložnost za racionalizacijo.

V opoziciji pa so opozorili, da bi bilo ob ukinitvi prispevka financiranje odvisno od vsakokratne politike. Ob tem so opozorili, da je RTVS tudi športni in verski program, oddaje za otroke in manjšine. Spomnili so, da je tudi ustavno sodišče povedalo, da je prispevek nujen ukrep za zagotavljanje avtonomije RTVS in za preprečevanje političnih in gospodarskih vplivov na vsebino.

Tudi pri predlogu za posvetovalni referendum o pogojevanju prejemanja socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela sta se koalicija z Resnico in opozicija znašli na nasprotnih bregovih. Prvi menijo, da bi s tem pomagali trajno brezposelnim pri vključitvi na trg dela in v družbi. Gre za pomoč, ne za kazen, so prepričani. Pritrjujejo jim tudi na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve.

Opozicija meni, da gre za populistično vprašanje, saj že zdajšnja ureditev vsebuje varovalke, le uporabiti jih je treba. Ob tem so opozorili še na opozorila zakonodajno-pravne službe DZ o tem, da referendumsko vprašanje ni jasno. Obregnili so se tudi ob afero poslanca Resnice Borisa Mijiča, češ da tudi takšni podjetniki, ki ne plačujejo svojih delavcev, ustvarjajo ljudi, ki potrebujejo socialno pomoč.

O vseh treh referendumskih vprašanjih se bodo volivci predvidoma izrekali 11. oktobra, ko bo potekal tudi zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Za tak datum so se zavzeli predlagatelji, opozicija pa jim očita preusmerjanje pozornosti, razlog za referendume pa pripisuje poskusu mobilizacije desnega volilnega telesa.