Že od nedelje je dan za nekaj minut daljši od noči, čeprav bo spomladansko enakonočje šele v sredo, 20. marca. Zakaj je enakonočje vse prej kot "preprosto, lepo in simetrično", je za N1 pojasnil astrofizik Tomaž Zwitter.
V nedeljo je bil dan prvič letos daljši od noči, trajal je 12 ur in 3 minute, v ponedeljek se je še podaljšal še za 3 minute. Koledarsko enakonočje, ki bo tokrat 20. marca, se je tako v praksi že zgodilo. Zakaj, je za N1 razložil astrofizik Tomaž Zwitter.
Enakonočje, pri katerem se dejansko zgodi to, da sonce na ekvatorju preide z južnega na severno nebo, se v popolnosti ne more zgoditi zaradi dveh pomembnih razlogov.
Prvi je, da bi moralo biti za popolno enakonočje obzorje popolnoma ravno in brez reliefa, torej kot da bi bili na samotnem otoku in bi bilo okoli nas samo morje. Vpliv reliefa se pozna celo na sicer skorajda popolnoma ravninski Panonski nižini, medtem ko se lahko obkroženost s hribi ali gorami v tem, kdaj bomo na obzorju opazili sonce, pozna tudi za eno uro. Zaradi reliefa bomo sonce skoraj vedno videli kasneje kot sicer, razen če smo visoko v hribih, “potem pravzaprav vidimo pod obzorje, ker smo višje”, je pojasnil Zwitter.
Drugi, pomembnejši razlog za neenakost dolžine dneva in noči pa je lom svetlobe v atmosferi. Podobno kot zaradi loma svetlobe svoje noge v vodi vidimo kot “prelomljene”, se lomi tudi svetloba, ko doseže Zemljino atmosfero. Zaradi loma svetloba se zdi, kot da vidimo malce za obzorje. Sonce tako na nebu vidimo tudi, ko je že pod obzorjem, zaradi česar je – vsaj za naše oči – nekoliko dlje svetlo, dan pa se zdi malce daljši.
Poleg vsega tega imajo na čas vzhoda in zahoda – oziroma njune percepcije – vpliv še sončeva velikost, nagnjenost Zemljine osi in njena rahlo elipsasta tračnica okoli sonca, pa tudi časovni pasovi.
Stvar torej “ni preprosta in lepa in simetrična”, je dejal Zwitter in dodal, da enakonočje v resničnem svetu ni glavna stvar, s katero bi merili dolžino dneva in noči.
Celo “formalno” enakonočje 20. marca, ki na severni polobli velja tudi za začetek koledarske pomladi, se iz leta v leto ne zgodi na isti dan, temveč zaradi prestopnih let nekoliko variira in se tako včasih zgodi tudi dan kasneje, 21. marca. Zaradi prestopnih let se naš koledar namreč nekoliko spreminja, “Zemlji in soncu je pa vseeno, kako mi štejemo koledar”, se je še pošalil astrofizik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!