Od Elona Muska, ki mu je uničil spolno življenje, do fenomena Barbenheimer in možnosti vrnitve Donalda Trumpa v Belo hišo. V skoraj 40-minutnem pogovoru se britanski novinar in voditelj Piers Morgan ter eden najbolj kontroverznih sodobnih mislecev Slavoj Žižek, ki mu je uspelo združiti vlogi kanonskega filozofa in popzvezdnika, dotakneta mnogih tem in odgovorita na aktualna družbenopolitična vprašanja. Kaj ima Hamas s kulturo ukinjanja, kdo podpira ruskega predsednika Vladimirja Putina in kaj Žižek meni o britanski kraljevi družini?
Čeprav si verjetno ne delita političnih prepričanj, sta se britanski voditelj in novinar Piers Morgan ter slovenski kanonski filozof Slavoj Žižek v oddaji Piers Morgan Uncensored (Necenzurirano s Piersom Morganom, op. a.) večino časa strinjala. Pri tem ne sledita levi ali desni ideologiji, temveč z odprtim mišljenjem kritično pretresata sleherno tematiko in pri tem ne zapadeta v dogmatizem.
“Morali bomo najti in aktivirati nov način globalne solidarnosti,” trdi samooklicani zmerno konservativni komunist Žižek, ki verjame, da se trenutno prevladujoča hegemonija globalnega kapitalizma približuje neizogibni krizi. Pri tem pa poudarja, da doslej predstavljeni ukrepi, ki jih je mogoče najti v okvirih tako imenovane avtentične demokracije, ne bodo privedli do želenih rešitev.
“Demokracija, pravni sistemi, človekove pravice … V večini primerov jim sledimo, jih upoštevamo, a vanje ne verjamemo, ne jemljemo jih resno,” je jasen Žižek.
Putin je “mračnjaški, konservativni in religiozni fanatik”
Z britanskim voditeljem sta se med drugim dotaknila vojne v Ukrajini. Na vprašanje, kako trenutno interpretirati stanje rusko-ukrajinskega konflikta ter ali je mogoče upravičiti trditev, da je Rusija napadla le v odziv na provokacije, slovenski filozof odvrne, naj si ljudje pobliže ogledajo, koga vse ruski predsednik Vladimir Putin, ki si je ravnokar zagotovil novi, peti mandat na čelu države, podpira.
“Na Zahodu Rusija podpira le radikalne, desničarske voditelje, Le Pen v Franciji (predsednica skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen, op. a.), AfD v Nemčiji (skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo, op. a.),” je bil jasen Žižek in ob tem spomnil na izjavo ruskega predsednika, ki jo je Putin na dan začetka vojne pred dvema letoma izrekel v televizijskem nagovoru.
“Rusija mora postati Rusija Vladimirja Iljiča Lenina,” je z besedami Žižka dejal tedaj ter ob tem želel poudariti pravico Rusov, da si ponovno priključijo ukrajinsko ozemlje. Putin je tako z besedami priznanega slovenskega filozofa “mračnjaški, konservativni in religiozni fanatik”, ukrajinska predaja jedrskega orožja pa je bila zelena luč, ki je odpravila še zadnje ovire, ki so stale na poti ruske invazije.
Rusija ima jasno dikcijo, tako Žižek, ko se označi za imperialno, ekspanzionistično državo. “Dlje, kot jo bomo tolerirali, bolj grozljivo bo poslednje soočenje,” je ob tem še dejal in poudaril, kako ključnega pomena je, da spremljamo tudi vzhodne, Rusom naklonjene medije.
“Brati moramo tudi o grozodejstvih, o katerih pišejo tamkajšnji mediji. Odprto se vračajo k verskemu fundamentalizmu, vojno v Ukrajini pa interpretirajo kot vojno civiliziranega krščanskega dela sveta zoper demonski satanizem,” je pojasnil in poudaril, da jih je brezkompromisno treba zaustaviti. Zahod pa naj, tako Žižek, preneha iskati vmesno pozicijo, kjer se s podporo Ukrajini hkrati ne bi preveč zamerili Rusiji ter si ob tem ne bi preveč ekonomsko škodovali.
Od Hamasa do kulture ukinjanja
Morgan in Žižek sta v nadaljevanju spregovorila tudi o šoku, ki je sledil napadu palestinskega oboroženega gibanja Hamas 7. oktobra. “Edina stvar, o kateri bi se morali vsi strinjati, je to, da je dogajanje na Zahodnem bregu povsem neupravičeno,” je dejal Morgan ter nadaljeval, da je vprašanje o proporcionalnosti povračilnih izraelskih ukrepov lahko stvar debate, dogajanje na Zahodnem bregu pa da nima opravičila.
Žižek mu je pritrdil ter poudaril, da se tam vrši počasna kolonizacija. Ob tem je nadaljeval, da je zanj najbolj grozljivo to, da so se Hamas ter izraelski fundamentalisti znašli v “tango objemu” ter s svojim ravnanjem le krepijo “upravičenost” drug drugega. “Nisem utopist, a obe strani bi morali sprejeti, da sta obsojeni na sobivanje druge z drugo. Dokler tega ne bosta storili, bodo ljudje na obeh straneh zgolj umirali,” je bil še jasen.
“Neverjetno je, kako te v tej izjemno kočljivi situaciji hkrati napadajo kot antisemitskega podpornika Hamasa ter kot nežnega, liberalnega sionista,” je še izpostavil Žižek. Ob tem je debata prešla tudi na svobodo govora, ki da je vse bolj v zatonu, saj si ljudje enostavno ne upajo povedati, kar mislijo. Zaradi tega je z besedami Žižka še posebej prizadeta prav liberalna, zmerna levica, kjer se bohotita kultura ukinjanja (ang. cancel culture) in prebujenska ideologija (ang. wokeism).
“Zame kot filozofa je problem kulture ukinjanja jasen. Pridiga o inkluzivnosti in raznolikosti, a obenem počne prav nasprotno: vse, ki ne sledijo njihovi agendi, jasno izključi,” je bil jasen Žižek. Ob tem je dodal, da se v osnovi z nekaterimi njihovimi prepričanji sicer strinja, a da način, kako svoja prepričanja poskušajo drugim vsiliti, spodkopava cilj, ki ga želijo doseči. “Priča smo tragediji in s svojimi dejanji populistično desnico le oskrbujejo z argumenti in energijo, ki jo bo potrebovala,” je bil jasen. Kultura ukinjanja in populistična desnica sta tako le dve plati istega kovanca.
Morgan pogovor zaključi s hudomušnim vprašanjem, ali ima Žižek mnenje tudi o kraljevi družini, o kateri se v zadnjih tednih izjemno govori. “Ne fascinirajo me, lahko pa ti povem nekaj, kar te bo verjetno šokiralo,” je dejal. V enem izmed svojih zadnjih objavljenih filozofskih prispevkov je namreč Žižek poskušal potrditi Heglovo teorijo o monarhiji.
Veliki nemški idealist Hegel je zagovarjal monarhijo, vendar ne v obliki, kjer ima kralj v rokah vso izvršilno moč, temveč kjer ima kralj zgolj simbolno funkcijo. Brez tovrstne figure na samem vrhu smo z besedami Žižka ujeti v tehnokracijo, kjer vladajo strokovnjaki. “To pa je najslabša stvar, ki se nam lahko pripeti, saj vodi v konec demokracije,” je zaključil Žižek. Ob tem je še poudaril, da je jasno, da se v današnjem času ne moremo vrniti k monarhični ureditvi, kot so jo poznali nekdaj, je pa pomembno, da je vrhovni poziciji v državi “idiot oziroma navaden človek, kot sva midva”.
Paradoks kralja, tj. dobrega monarha, je v tem, da je kot vsi ostali, na svoji poziciji pa predstavlja zdravo pamet, ne nekega specifičnega znanja. “V tem smislu vidim – čeprav se to morda sliši noro – potencialno pozitivno vlogo monarhije danes,” je zaključil mislec. “Mislim, da vztrajnost monarhije signalizira resne omejitve, ki jih ima reprezentativna demokracija, ko jo poznamo danes. Ne smemo je le zavreči kot neki ostanek preteklosti, temveč se moramo vprašati, zakaj še vedno vztraja ter zakaj ne deluje tako, kot bi morala.”
Zakaj je Elon Musk Žižku uničil spolno življenje?
“Gre za idejo vzpostavitve takojšnjega kontakta med našimi možgani. Moje misli so povezane z računalnikom, ta pa je povezan z drugimi možgani. Tako nekako izgledajo sanje Elona Muska, kjer sčasoma ne bi več potrebovali niti jezika,” je Žižek opisal v februarja objavljenem prispevku za The New Statesman. Ob tem se sprašuje, ali ni seksualnost nekaj, kar za svoj obstoj potrebuje jezik. Flirtanje in erotične igre vznikajo ter uspevajo prav iz vrzeli, ki nastane med tem, kar lahko povemo, ter tistim, kar naj bi ostalo neizrečeno. “Predstavljajte si, kaj se zgodi v družbi, kjer so naši možgani med seboj povezani,” se vpraša Žižek ter poišče tudi odgovor na potencialni scenarij: “Vidim ženko, moškega, nekoga, ki mi je všeč. Samo pogledava se in če imam srečo, je to to,” je poudaril ter zaključil, da to zanj ni več spolnost. Vzpon Neuarlinka bi tako neizogibno privedel do konca spolnosti kot take.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na spodnji povezavi
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje