Potem ko je državni zbor včeraj sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija, namen katerega je depolitizacija javnega servisa, je Evropska komisija poudarila, da je dobro, da si želi slovenska vlada ukrepati za večjo neodvisnost javnih medijev. Komisija je sicer v sredinem poročilu o vladavini prava Sloveniji priporočila, da naj okrepi neodvisnost javnih medijev.
Tudi v Bruslju odmeva včerajšnje sprejetje novele zakona o RTV Slovenija, ki ga je pripravila vladna koalicija. Po novem zakon bosta upravljanje in nadzor zavoda iz programskega in nadzornega sveta prešla na enotni svet RTV Slovenija, med njegovimi 17 člani pa ne bo niti enega, ki bi ga imenoval državni zbor.
Govorec Evropske komisije, pristojen za vladavino prava, Christian Wigand je na današnji tiskovni konferenci sporočil, da so “v Komisiji v preteklosti večkrat izrazili zaskrbljenost zaradi poskusov spodkopavanja neodvisnih javnih medijev v Sloveniji. Zato je dobro, da želi vlada ukrepati za sprejetje varovalk, ki bi povečale to neodvisnost”.
Evropska komisija je sicer v sredo v poročilu o vladavini prava Sloveniji med drugim priporočila “krepitev pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega vodenja in uredniške neodvisnosti javnih medijev, pri čemer je treba upoštevati evropske standarde glede javnih medijev”.
Poudarila je, da obstajajo določene varovalke za zagotavljanje neodvisnosti javnih medijev, a glede njihove dejanske učinkovitosti pri omejevanju političnega vpliva so določeni izzivi. To med drugim po navedbah Bruslja velja za trenutno veljavne postopke imenovanja članov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija, saj večino imenujejo parlament, politične stranke in vlada.
Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je sicer v sredo glede dogajanja na RTVS povedala, da je komisija tudi zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji, vključno s prekinitvijo financiranja STA, začela razmišljati o pripravi medijske zakonodaje, ki bo veljala za vse članice.
Gre za akt o medijski svobodi, v katerem komisija naslavlja vprašanja glede javnih in zasebnih medijev, tudi v zvezi s financiranjem in stabilnostjo delovanja, je pojasnila. Predlog zakonodaje je že v pripravi in ga bo komisija predvidoma predstavila sredi septembra.
Kaj prinaša nov vladni zakon o RTV Slovenija?
Po predlogu novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) bodo zaposleni iz svojih vrst izbrali šest članov, preostalih 11 članov pa bodo na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in nacionalni svet invalidskih organizacij.
Kot posvetovalno telo sveta predlog uvaja petčlanski finančni odbor.
Javni zavod bi po predlogu vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. Z dnem uveljavitve novele bi prenehal mandat članov zdajšnjega programskega in nadzornega sveta, svoje delo pa bi nadaljevali do ustanovitve sveta. Ta bi se v skladu s predlogom ustanovil najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele.
Zdajšnji generalni direktor bi do imenovanja uprave opravljal svojo funkcijo kot vršilec dolžnosti, enako bi veljalo za direktorja radia in televizije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje