Evropski parlament je z veliko večino sprejel težko pričakovani akt o svobodi medijev, ki med drugim vključuje varovala pred političnim vmešavanjem v uredniške odločitve in nadzorom nad novinarji, poudarja neodvisnost in stabilno financiranje javnih medijev, transparentnost medijskega lastništva in regulacijo državnega oglaševanja. Kaj konkretno pa lahko sprejem tega akta pomeni za Slovenijo?
Evropski poslanci so danes sprejeli akt o svobodi medijev – prvo krovno ureditev medijskega področja na ravni Evropske unije (EU). Ko sta Evropski parlament in Svet EU decembra lani dosegla politični dogovor o predlogu akta, je poročevalka Evropskega parlamenta Sabine Verheyen dejala, da gre za “veliko zmago za svobodo medijev”, poročevalka Ramona Strugariu pa je spregovorila o “velikem koraku k zaščiti medijske svobode ter zagotavljanju varnega okolja za novinarje in medijske delavce”.
Spomnimo, da je podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova pred slabima dvema letoma dejala, da so k ideji za medijsko zakonodajo, ki bi veljala za vse članice EU, prispevale prav razmere v Sloveniji. “Ne bom skrivala, da smo zaradi razmer v Sloveniji, predvsem težav pri financiranju Slovenske tiskovne agencije (STA) v preteklosti in tudi drugih vprašanj, začeli razmišljati o zavezujočih pravilih za vse države članice, ki bodo bolje ščitile medijski prostor,” je takrat opisala.
Kaj prinaša nov evropski akt?
Akt o svobodi medijev med drugim uveljavlja spremembe na področjih uredniške neodvisnosti, zaščite novinarjev, neodvisnega delovanja javnih medijev, preglednosti lastništva medijev in dodeljevanja državnega oglaševanja. Države članice EU, denimo, novinarjev ne bodo smele prisiliti k razkritju njihovih virov ali zaupnih komunikacij. Na področju neodvisnosti javnih medijev akt državam članicam narekuje, da v postopkih financiranja javnim medijem zagotovijo ustrezna, dolgoročna in predvidljiva finančna sredstva.
Akt narekuje tudi, da bodo morali javni organi objaviti informacije o svojih letnih izdatkih za oglaševanje, dodeljenih ponudnikom medijskih storitev in spletnim platformam. Ponudniki medijskih storitev bodo morali v nacionalni bazi podatkov objaviti podatke o svojih neposrednih in posrednih lastnikih, poleg prihodkov iz oglaševanja, prejetih od javnih organov ali subjektov iz tretjih držav, pa bodo morali razkriti tudi skupni znesek dodeljenih državnih oglaševalskih sredstev. Evropski akt bo zagotovil tudi okvir za nacionalna pravila in postopke za presojo koncentracij na medijskem trgu ter vzpostavil neodvisno evropsko regulatorno telo, ki ga bodo sestavljali nacionalni medijski regulatorji.
Na ministrstvu za kulturo so sprejetje evropskega akta pozdravili in poudarili, da so v pripravi dokumenta zadnji dve leti aktivno sodelovali. “Gre za prvi tovrstni dokument, ki bo pomembno vplival na vse države. Na pripravo uredbe so vplivali med drugim tudi dogodki v Sloveniji pred dvema letoma, konkretno na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in STA,” je za N1 spomnila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko.
“Evropski akt o svobodi medijev predvideva, da morajo države članice EU zagotavljati pluralnost medijev, ščititi njihovo neodvisnost ter zagotavljati pravico do dostopa do pluralnih informacij. Posebno pozornost namenja zaščiti novinarskih virov in nadzoru nad umetno inteligenco. Postopki financiranja javnih medijev bodo morali biti pregledni in objektivni, financiranje pa trajno in predvidljivo. Mediji bodo morali, ne glede na njihovo velikost, v državni podatkovni zbirki objaviti informacije o lastnikih, tudi če so neposredno ali posredno v državni lasti. Mediji bodo morali poročati o sredstvih, ki jih bodo prejeli iz naslova državnega oglaševanja, in o prejetih državnih pomočeh. Evropski akt o svobodi medijev tudi določa, da velike platforme ne bodo več mogle brisati medijskih vsebin, temveč bodo morale vsak poseg vanje utemeljiti,” je povzela ministrica Vrečko in dodala, da so na ministrstvu že pred sprejemom oblikovali zakonske podlage vseh ključnih predlogov v predlogu zakona o medijih.
Predlog novega zakona o medijih je ministrstvo, spomnimo, predstavilo decembra lani, do konca januarja pa je bil v javni razpravi. Predlog novega medijskega zakona med drugim predvideva posodobitev medijskega razvida na način, da bo združeval podatke o medijih, njihovem lastništvu, financiranju ter državnem oglaševanju. Državne ustanove bodo morale redno poročati o vseh medijskih izdatkih, torej oglasih, kampanjah in drugih zakupih medijskega prostora. Predlog zakona predvideva tudi poseben postopek presoje medijske koncentracije, v katerem bo regulator presojal tudi vplive koncentracije na medijski pluralizem.
Profesor z ljubljanske Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević, ki je pri usklajevanju vsebine tega evropskega akta sodeloval kot neformalni svetovalec, meni, da sprejetje akta prihaja v pravem obdobju za Slovenijo, saj je predlog novega zakona o medijih še v fazi pripravljanja. “Na ministrstvu za kulturo bodo tako lahko sinhronizirali in uskladili vse ključne ukrepe, ki jih akt o medijski svobodi zahteva, da ne bo prišlo do kakršnihkoli diskrepanc, nejasnosti ali celo nasprotovanj,” je opisal za N1.
Po njegovem mnenju pa evropski akt ne more rešiti vseh aktualnih slovenskih dilem. “Določeni ukrepi so začrtani relativno načelno in gotovo ne bodo razrešili vseh težav v določenem nacionalnem prostoru – daleč od tega. Ta akt, recimo, ne more razrešiti zagat na javni Radioteleviziji Slovenija. Sicer eksplicitno zahteva zadostno financiranje, ne more pa določiti, kaj je zadostno financiranje v vsakem konkretnem primeru,” je opisal.
Po njegovih besedah je podobno tudi z državnim oglaševanjem. “Akt predvsem zahteva transparentnost pri oglaševanju državnih institucij, v Sloveniji pa vemo, da se je – kot je bilo razvidno tudi s pričanj in razpravljanj na preiskovalni komisiji, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank – le delno razpravljalo o državnem oglaševanju, veliko pa o financiranju medijev in oglaševanju s strani državnih podjetij, kar pa je druga kategorija,” je ponazoril.
Danes sprejeti evropski akt po njegovem mnenju tovrstnih dilem ne naslavlja, kar pomeni, da bodo “vprašanja za Slovenijo zagotovo še vedno odprta”.
Na Društvu novinarjev Slovenije (DNS) opažajo, da je ministrstvo za kulturo deloma že implementiralo določbe tega akta v predlog novega zakona o medijih, je pa “veliko vprašanje, kako je to storilo”. “Na pristojno ministrstvo smo poslali obsežen nabor predlogov za izboljšanje besedila. Kakovostno prenesene določbe akta o svobodi medijev in kakovostna medijska zakonodaja so nedvomno prvi korak, nadvse pomemben pa je tudi nadzor, ki v Sloveniji zelo peša,” so poudarili.
Dodali so, da iz preteklih izkušenj vemo, da še tako dobra zakonodaja težko prepreči vse možne zlorabe. “Določba o neodvisnosti in stabilnem financiranju javnih medijev je zapisana tudi v zakon o RTVS in zakon o STA, pa sta oba medija imela in RTVS še ima, velike težave s financiranjem in posegi politike vanje. Menimo tudi, da je na področju koncentracije lastništva akt o svobodi medijev precej medel, slovenski medijski trg pa je na radijskem in regionalnem nivoju že lastniško zmonopoliziran. Vprašanje je tudi, kako bo obstoječi medijski regulator prevzel nove naloge in ali bi morda potrebovali specializirano agencijo le za medijsko regulacijo,” so še zapisali.
Sicer menijo, da je EU s tem aktom preprosto morala odgovoriti na izrazito poslabšanje razmer za delovanje medijev in novinarjev v številnih državah članicah ter da gre za “potezo, ki jo pozdravlja celotna evropska novinarska skupnost”.
Uredba bo po objavi v Uradnem listu EU v celoti zavezujoča in se bo po 15 mesecih uporabljala v vseh državah članicah. Nekatere določbe bodo sicer imele hitrejši ali kasnejši datum začetka uporabe, je razvidno s spletne strani Evropske komisije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!