Evropski poslanci so v Strasbourgu z veliko večino podprli akt o svobodi medijev, ki naj bi zaščitil novinarje v Evropski uniji, državljanom pa zagotovil dostop do raznolikih in neodvisnih medijskih vsebin. Podprli so tudi akt o umetni inteligenci, ki to področje v EU prvič zakonsko ureja.
Za novo zakonodajo o svobodi medijev je na plenarnem zasedanju glasovalo 464 poslancev, 92 jih je bilo proti, 65 poslancev pa je bilo vzdržanih. Poročevalka Evropskega parlamenta za akt o svobodi medijev Sabine Verheyen je na današnji novinarski konferenci pred glasovanjem novo zakonodajo označila za pomemben uspeh za medijsko svobodo in zaščito pravic novinarjev v Evropski uniji (EU).
Poudarila je, da gre za prvo uredbo v EU na tem področju in da bo akt prispeval k zaščiti svobodnih in neodvisnih medijev.
Akt o svobodi medijev med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi. Novinarje pa naj bi zaščitil pred pritiski, kot je siljenje v razkritje virov. Uporaba vohunske programske opreme proti novinarju je upravičena le kot skrajni ukrep, če jo odredi neodvisen pravosodni organ za preiskavo hudega kaznivega dejanja, ki ga je osumljen novinar.
Nova zakonodaja vzpostavlja pravni okvir za medijske storitve na notranjem trgu EU. Državljanom unije zagotavlja pravico do dostopa do pluralnih informacij.
Postopki financiranja javnih medijev bodo morali biti pregledni in objektivni, financiranje pa trajno in predvidljivo. Da bi javnost vedela, kdo nadzoruje medije in kakšni interesi lahko vplivajo na poročanje, bodo morali vsi mediji, ne glede na njihovo velikost, v nacionalni podatkovni zbirki objaviti informacije o svojih lastnikih, tudi če so neposredno ali posredno v državni lasti. Mediji bodo morali poročati tudi o sredstvih, ki jih bodo prejeli iz državnega oglaševanja, in o državni finančni podpori, tudi iz držav nečlanic EU.
Nova zakonodaja ureja tudi odnos med velikimi spletnimi platformami in mediji. Velike platforme ne bodo več mogle brisati vsebin, ki jim ne ustrezajo, temveč bodo morale vsak poseg vanje utemeljiti.
Akt tudi vzpostavlja Evropski odbor za medijske storitve. Sestavljen bo iz nacionalnih medijskih organov in bo svetoval Evropski komisiji pri spodbujanju dosledne uporabe določb akta.
“Zakon ureja vsa potrebna področja za zaščito medijske svobode, kljub temu pa ni čarobna palica, ki bo uredila prav vse težave medijev,” je po glasovanju poudarila Irena Joveva (Renew/Svoboda). Poslanka, ki je sodelovala pri oblikovanju končnega besedila akta kot poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe meni, da sta za to namreč poleg robustnih varovalk potrebna tudi politična kultura ter delovanje oblasti in lastnikov na način, s katerim spoštujejo neodvisnost medijev.
Joveva je še poudarila, da bodo z aktom o svobodi medijev Evropska komisija, mediji in celo posamezniki imeli orodje, da se obrnejo na evropska sodišča v primerih, kakršno je bilo finančno izčrpavanje STA v času vlade Janeza Janše.
Poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) je po drugi strani pojasnila, da nove zakonodaje ni mogla podpreti, čeprav naj bi prinesla veliko pozitivnega za zaščito novinarjev, prepoved političnega vmešavanja v javne medije in večjo preglednost lastništva. “Vendar dosedanje izkušnje z Evropsko komisijo kažejo, da se lahko še tako dobre rešitve uporabi za politično obračunavanje,” je izpostavila.
Kot primer je navedla ravnanje podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove glede Radiotelevizije Slovenija. Po njeni oceni je nejasno in vprašljivo tudi delovanje Evropskega odbora za medijske storitve.
Vendarle tudi ureditev umetne inteligence
Evropski poslanci so podprli tudi akt o umetni inteligenci, katerega cilj je zagotoviti, da bo umetna inteligenca zanesljiva, varna in v skladu s temeljnimi pravicami, obenem pa podpirati inovacije in zagotoviti, da bo Evropa postala vodilna na tem področju.
Za akt je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasovalo 523 poslancev, 46 jih je bilo proti, 49 vzdržanih. Poročevalec Evropskega parlamenta Brando Benifei (S&D) je poudaril, da gre za prvo zakonodajo na svetu, ki bo omogočila varen in humanocentričen razvoj umetne inteligence. “Našli smo dobro ravnotežje med interesom inovacij in interesom zaščite,” pa je ocenil poročevalec Dragos Tudorache (Renew).
Nova pravila prepovedujejo aplikacije umetne inteligence, ki predstavljajo očitno tveganje za temeljne pravice.
Med njimi so biometrični kategorizacijski sistemi, ki temeljijo na občutljivih značilnostih, družbeno točkovanje ali umetna inteligenca, ki se uporablja za manipuliranje s človeškim vedenjem.
Sistemi umetne inteligence, ki veljajo za visoko tvegane in se uporabljajo na primer v kritični infrastrukturi, izobraževanju, zdravstvenem varstvu, kazenskem pregonu, upravljanju meja ali volitvah, bodo morali izpolnjevati stroge zahteve. Modeli umetne inteligence, ki se hitro širijo, bodo morali biti skladni s pravili unije o avtorskih pravicah, najmočnejši modeli pa bodo morali izpolnjevati dodatne varnostne zahteve. Z umetno inteligenco ustvarjene ali manipulirane vsebine, t. i. deepfakes na spletu pa bo v prihodnje treba jasno označiti.
Novo zakonodajo mora potrditi še Svet EU, kar bo predvidoma storil spomladi. Akt bo začel veljati 20 dni po objavi v uradnem listu EU, uporabljati pa se bo začel postopoma. Najprej, v šestih mesecih po začetku veljavnosti nove zakonodaje, bodo morali v EU začeti izvrševati prepovedi, povezane z umetno inteligenco. Devet mesecev po začetku veljavnosti naj bi začeli uporabljati splošna pravila, obveznosti za sisteme z visokim tveganjem pa v treh letih.
Poslanec Milan Brglez (S&D/SD) je akt o umetni inteligenci pozdravil, ker gre po njegovih besedah za prvi in nujen korak zakonodajnega urejanja tega področja. “Umetni inteligenci se ne moremo izogniti, moramo pa jo regulirati na tak način, da bo služila človeku in ne obratno,” je poudaril za STA.
Omenil je še, da je bil prvotni predlog Evropske komisije v pogajanjih izboljšan, predvsem z vidika zaščite temeljnih človekovih pravic, regulacijo uporabe novih orodij, kot je ChatGPT, pa tudi zanj zelo pomembnimi okoljskimi vidiki. “Brati ga moramo skupaj s še enim pomembnim dosežkom tega tedna – potrjenim dogovorom glede direktive o platformnem delu, ki bo kot prva na svetu regulirala uporabo umetne inteligence na področju dela.”
“EU je prva, ki na tem področju ustvarja zakonodajo,” pa je za slovenske medije dejal Klemen Grošelj (Renew/Svoboda). Ob tem je spomnil, da je razvoj tehnologije na tem področju zelo hiter. Je pa po njegovih besedah pomembno, da je EU to zakonodajo sprejela in da ima na tem področju pravila, ki jih drugje v svetu trenutno ni.
Poslanec še meni, da je težko najti pravo mero med koristmi, ki jih prinašajo inovacije, in omejevanjem, nujnim za varnost Evropejcev, a danes sprejeta zakonodaja po njegovi oceni to prinaša. Se mu pa zdi zelo pomembno, da je v osrčju danes sprejete zakonodaje humanocentričnost, kar pomeni, da človek lahko ustavi tehnologijo na področju umetne inteligence.
Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je pozdravil veliko podporo Evropskega parlamenta novi zakonodaji. Kot je poudaril na družbenem omrežju X, je Evropa zdaj postala globalni določevalec standardov na področju umetne inteligence. “Urejamo čim manj, a toliko, kolikor je potrebno,” je še zapisal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje