Ministrstvo za dolgotrajno oskrbo je pripravilo zakonske člene, s katerimi bi v zakonu o dolgotrajni oskrbi uredili tudi financiranje. Predvidelo je uvedbo novega socialnega prispevka, ki pa očitno ne bo zadostoval, zato naj bi primanjkljaje pokrival državni proračun.
Ministrstvo za solidarno prihodnost zaključuje pripravo svojega predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim naj bi Slovenija po več kot dveh desetletjih prizadevanj vendarle kmalu uredila to problematično področje. Vendar bi se lahko pojavile ovire pri izvedbi tako vsebinskih kot finančnih rešitev.
Zakonske določbe, ki zadevajo način podeljevanja pravic in izvajanje oskrbe, je ministrstvo pripravilo že pred tedni. Ker pa so se ključne organizacije odzvale zelo kritično, se postavlja vprašanje, ali se bo besedilo morda še pomembno spremenilo.
Ministrstvo bi na primer vlogo enotnih vstopnih točk podelilo centrom za socialno delo, ki bi ocenjevali, kakšno oskrbo potrebuje posameznik. Vendar centri to vlogo zavračajo, saj se bojijo, da njihovi zaposleni tega ne bodo zmogli in ker bodo v konfliktu interesov, pravijo v skupnosti centrov za socialno delo. Ti bi bili namreč po predlogu zakona tudi izvajalci oskrbe na domu.
770 milijonov evrov na leto
Rešitve financiranja dolgotrajne oskrbe pa zakonski predlog, ki ga je ministrstvo pred dvema tednoma poslalo v javno razpravo, sploh ni vseboval. Ministrstvo, ki ga vodi Simon Maljevac, se je namreč glede financiranja ločeno usklajevalo z ministrstvom za finance.
Pred kratkim so tako oblikovali zakonske člene o financiranju, ki naj bi jih naknadno vstavili v zakon. Členi, ki smo jih dobili neuradno, se večinoma skladajo z izhodišči, o katerih smo že poročali.
Ker naj bi rešitve iz zakona v celoti zaživele leta 2026, do takrat pa je predvideno postopno vpeljevanje novih pravic, naj bi tudi stroški javnega financiranja naraščali postopoma. Prihodnje leto naj bi bili potrebni 203 milijoni evrov, leta 2025 574 milijonov evrov, leta 2026 pa 770 milijonov evrov javnega denarja.
Del potrebnega denarja bi Maljevčevo ministrstvo dobilo iz novega socialnega prispevka in državnega proračuna. Novi prispevek bi po tem predlogu pomenil, da bi po en odstotek bruto dohodkov plačali delavci, delodajalci in upokojenci. Obračunal bi se enako kot dosedanji socialni prispevki, za delavce in zase bi ga torej zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) plačevali delodajalci, za upokojence pa na primer zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. V predlogu zakonskih članov ne piše, kdaj naj bi bila zavarovanje za dolgotrajno oskrbo in nov prispevek uvedena.
ZZZS že zbira prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, kmalu pa naj bi upravljal tudi denar iz novega obveznega zdravstvenega prispevka, s katerim želi koalicija nadomestiti dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Za nov prispevek za dolgotrajno oskrbo bi moral ZZZS vzpostaviti poseben račun, lahko pa bi si obračunaval lastne stroške delovanja glede na število zaposlenih, ki bi se ukvarjali s tem.
Delodajalske organizacije napovedi novega prispevka niso sprejele navdušeno, ravno nasprotno, sporočile so, da odločno nasprotujejo dodatni obremenitvi stroškov dela.
Vrnitev dopolnilnega zavarovanja?
V vladi so očitno ocenili, da samo novi socialni prispevek ne bo zadostoval za financiranje dolgotrajne oskrbe, zato so že predvideli, da bo primanjkljaj pokrival državni proračun. V izhodiščih za ureditev financiranja je ministrstvo za dolgotrajno prihodnost zapisalo, da bo proračun prispeval 190 milijonov evrov na leto, vendar v predlogu zakonskih članov te omejitve ni.
Proračunska varovalka bi bila torej po tem predlogu neomejena. Proračun bi zavodu za zdravstveno zavarovanje zagotovil vsa potrebna likvidnostna sredstva za tekoče financiranje pravic iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Koalicija želi sicer neomejeno proračunsko varovalko zdravstveni blagajni zagotoviti tudi za primanjkljaje pri financiranju zdravstva. Tako je namreč predvideno v predlogu zakona, s katerim bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Natančni izračuni še niso mogoči, pravijo na ministrstvu za finance, a po različnih ocenah bi zaradi dveh proračunskih varovalk lahko dolgotrajna oskrba in zdravstveno varstvo proračun stala več sto milijonov evrov na leto.
Zaradi staranja prebivalstva bodo ti stroški po vsej verjetnosti naraščali. Ministrstvo za solidarno prihodnost je tako že omenilo možnost, da bi po letu 2030 dolgotrajna oskrba stala toliko, da denar iz proračuna in prispevkov ne bo zadoščal. Zato so v izhodiščih za rešitev financiranja izrecno zapisali, da puščajo odprto možnost morebitne uvedbe doplačil zavarovanih oseb oziroma nove dajatve na neto prihodke.
Pri tem pa je zanimivo, da trenutno poznamo doplačila iz neto prihodkov za zdravstvene storitve. Pred njimi se, da bi se izognili velikim plačilom iz žepa, večina prebivalcev Slovenije zavaruje z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. Tega pa koalicija ukinja, ker ga je prepoznala kot veliko težavo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje