Notranji minister Aleš Hojs je v današnji predstavitvi dosežkov slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju notranjih zadev izpostavil sprejetje skupne izjave o krizi v Afganistanu in potrditev sklepov o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen. Sosednja država bi lahko po njegovih ocenah v schengen vstopila z začetkom leta 2023. Za svoje področje bi se Hojs ocenil za dobro štirico.
Aleš Hojs je med glavnima dvema dosežkoma poudaril sklepe decembrskega zasedanja Sveta EU za notranje zadeve, da je Hrvaška pripravljena na vstop v schengen. Po njegovih besedah se kaže možnost, da bi bili ključni sklepi v Evropskem parlamentu in Svetu EU sprejeti v času francoskega predsedovanja Svetu EU v prvi polovici leta 2022.
Po njegovi oceni bi si za svoje področje dal oceno štiri od pet. “Najvišje ocene si gotovo ne bi dal. Delali smo za dobro štirico,” je dejal notranji minister za Radio Slovenija.
Vrhunec izjava o Afganistanu
Poudaril je, da ni realistično pričakovati, da bi lahko Hrvaška v schengensko območje vstopila pred 1. januarjem 2023. Si pa sam želi, da bi se to z začetkom leta 2023 vendarle zgodilo. Dodal je, da so morda te ocene malo preveč optimistične.
“Sam bom v času našega sodelovanja, dokler smo v vladi do novih volitev, ker bomo tudi v času francoskega predsedovanja eden od glasov v Svetu EU, naredil vse, da bi ta rok bil dosežen,” je dejal Hojs.
Za enega od vrhuncev predsedovanja je označil še avgustovsko izjavo ministrov o Afganistanu s poudarkom na preprečevanju nenadzorovanega pritoka nezakonitih migracij iz te države. Po dolgih letih so se notranji ministri EU uskladili, da bodo k morebitnim migracijam pristopili drugače, kot ob zadnji prebežniški krizi leta 2015, je pojasnil.
Prebežniška vprašanja je treba reševati na vzrokih in ne posledicah
Tudi v luči prebežniške krize na meji Belorusije z baltskimi državami in Poljsko je povedal, da “smo v tega pol leta stvari obrnili precej na glavo”. “Ena od ključnih stvari, ki smo jo v tem času dosegli, je, da smo nekako dali v zavest vseh, predvsem evropske diplomacije, da je treba stvari reševati na vzrokih in ne posledicah,” je dejal minister.
Glede migracij je na današnji novinarski konferenci povedal še, da se državam članicam v času slovenskega predsedovanja v okviru pogajanj o paktu o migracijah in azilu ni uspelo dogovoriti o uredbi o spremembah evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac. Sredozemske države iz skupine Med5 in višegrajska četverica namreč še vedno vztrajajo, da je treba sprejeti celoten pakt naenkrat, in ne po posameznih delih, je poudaril Hojs. To po njegovi oceni ni najboljše in bi lahko še naprej blokiralo možnost dogovora.
Eno največjih razočaranj neuspeh pri mandatu Europola
Kot eno največjih razočaranj slovenskega predsedovanja na področju notranjih zadev je poudaril, da Sloveniji ni uspelo dokončati vseh treh trialogov z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o mandatu Europola. Dva so uspešno zaključili, pri tretjem pa je Francija, ki z začetkom novega leta prevzema predsedovanje Svetu EU, na koncu umaknila svoje načelno soglasje.
“Jaz si to predstavljam tako, da so pač želeli nekaj zadržati tudi za svoje predsedovanje,” je povedal. Je pa Slovenija vse skupaj pripeljala tako daleč, da bi lahko Francija zadevo relativno hitro spravila pod streho.
“Ocenjujem, da smo naše načrte, ne sicer v tisti smeri, ki smo jo načrtovali, ampak v nekih drugih smereh, ki so bile posledica okoliščin, presegli. S samim predsedovanjem in opravljenim delom smo lahko na našem ministrstvu izredno zadovoljni,” je minister povzel predsedovanje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje