Ministrstvo za šolstvo bo začasno, dokler nova koalicija ne bo sprejela novega zakona o vladi, vodil nekdanji rektor ljubljanske univerze Igor Papič. Nato bo postal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Nova koalicija vsem šolarjem in dijakom obljublja brezplačno šolsko prehrano, a bodo temu očitno dodali še učbenike. Pristojni odbor je podprl predlog, da je Papič primeren kandidat za šolskega ministra, z devetimi glasovi za in petimi glasovi proti.
“Želimo si enake obravnave vseh otrok,” je na zaslišanju pred poslanci danes povedal kandidat za šolskega ministra Igor Papič. “Iz tega sledijo načrti o določenih brezplačnih zadevah, kot so malice, učbeniki, deloma tudi v vrtcu in tako naprej. Želja je, da so otroci čim bolj enaki, vprašanje pa je, kako se to potem spelje, kakšen obseg finančnih sredstev potrebujemo, ampak osnovna ideja je zelo jasna,” je nadaljeval Papič.
Ukrep brezplačne šolske prehrane so v šolah sicer ocenili z nekaj rezerve, zlasti zato, ker je za otroke iz socialno najšibkejših družin že poskrbljeno, obenem pa že zdaj v šolah precej hrane tudi zavržejo. Več o tem si lahko preberete tukaj.
Na šolskem ministrstvu se je sicer zapletlo. Ker kandidatka za ministrico Amalija Žakelj začasno ni želela postati državna sekretarka, bo novi premier Robert Golob namesto nje na čelo resorja za vzgojo in šolstvo, ko bo zakon o vladi omogočil razdelitev sedanjega ministrstva za izobraževanje, predlagal Darja Feldo. Ta tako kot Žakelj prihaja s pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.
“V delu do univerzitetnega izobraževanja pa bi želel izpostaviti potrebo po oblikovanju bele knjige, to je strateški dokument delovanja šolskega sistema, mogoče smo presenečeni, da tega dokumenta še nimamo za naslednjih 10 let,” je pred poslanci še povedal Papič, saj se je v preteklosti pokazalo, da so bile zastavljene strategije zelo dobre, a manj uspešna je bila njihova implementacija v praksi.
Napovedal je tudi spremembe pri sistemu NPZ v osnovnih šolah. Po njegovih besedah bi se, podobno kot se v srednji šoli rezultati mature, tudi rezultati NPZ deloma upoštevali kot kriterij za sprejem v srednješolske oziroma gimnazijske programe.
Kot je dejal, se je treba pripraviti na morebiten nov val epidemije covida-19, ob tem pa oceniti obseg posledic zapiranja šol v preteklih epidemičnih valovih. Ob tem je spomnil na opozorila o povečanju duševnih stisk med mladimi ter na poročila o zmanjšanju gibalnih sposobnosti osnovnošolcev in napovedal prizadevanja za povečanje gibalne sposobnosti.
Pozdravil je sprejetje zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je v veljavo stopil v začetku leta, a ob tem napovedal nujnost sprejetja podzakonskih aktov in drugih dokumentov, ki bodo omogočili izvajanje zakona. Izrazil je tudi potrebo po prenovi zakona o visokem šolstvu. Ponovil je obljubo prihodnje koalicije, da se bo financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v prihodnjih štirih letih dvignilo na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Poudaril je pomen povezovanje slovenskih z evropskimi univerzitetnimi zvezami, kar študentom omogoča povečanje mednarodnih izmenjav.
Poudaril je tudi, da težav z znanjem v državi nimamo, moramo pa bolje organizirati učinkovitost prenosa znanja v prakso in vsakdanje življenja: “Z inovacijami bo ta proces bistveno bolj učinkovit.”
Po zaslišanju je pristojni odbor podprl predlog, da je Papič primeren kandidat za šolskega ministra, z devetimi glasovi za in petimi glasovi proti.
Prav tako se je poslancem predstavila Emilija Stojmenova Duh, kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo, ki je po volitvah iz SD izstopila in postala ministrska kandidatka iz kvote Gibanja Svoboda. Odbor je njeno predstavitev ocenil kot ustrezno.
Zaslišanja ministrov bodo potekala tudi v ponedeljek in v torek, o imenovanju Golobove vlade pa naj bi poslanci odločali 1. junija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje